40 LET EVROPSKE PEŠPOTI: Od Radelj do Strunjana

Slovenija se je v omrežje evropskih pešpoti vključila na pobudo avstrijskih gozdarjev. Njihovi pobudi je prisluhnil gozdarski inženir Milan Ciglar, ki je bil tudi eden od pobudnikov za ustanavljanje gozdnih učnih poti v Sloveniji. Po njegovi smrti je bil slovenski del poti E6 od Drave do Jadrana preimenovan v njegov spomin, tako da se imenuje Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana, navajajo v komisiji za evropske pešpoti v Sloveniji.

350 kilometrov pešpoti v 14 dneh

Otvoritev slovenskega dela E6 je bila 24. maja 1975 na Mašunu in je potekala v okviru Tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem.

Pot E6 je v Sloveniji dolga nekaj več kot 350 kilometrov in jo pohodniki lahko prehodijo v dobrih 14 dneh. Prvotno je bila pot zastavljena od meje med Slovenijo in Avstrijo nad Radljami ob Dravi do Kastava nad hrvaško Reko, danes pa pelje na slovensko obalo Jadrana v dveh variantah. Ena različica poti vodi popotnike od gradu Snežnik do Mašuna in prek Velikega Snežnika do Strunjana, druga pa se Velikemu Snežniku izogne. Na poti je 39 kontrolnih točk in žigov.

Poleg E6 prek Slovenije poteka tudi E7, imenovana kot Naprudnikova pot, ki poteka od Robiča do Hoduša. Poti se tudi križata, obe pa sta označeni z rdeče-rumenimi markacijami. Zanju skrbi komisija za evropske pešpoti.