Sloveniji napovedali rast, težava ostaja primankljaj

Za Slovenijo pa so bruseljski jesenski obeti za rast precej boljši kot lani ob tem času, ko ji je komisija za letos napovedala enoodstotni padec BDP, kar je bilo bolje le od Cipra, za prihodnje leto pa sploh najšibkejšo rast v celotni uniji. Boljši so tudi od spomladanskih, občutno boljši od povprečja v območju evra in EU ter bolj optimistični od načrtov slovenske vlade.

Slovenija bo po napovedi komisije letos beležila 2,4-odstotno, v prihodnjem letu 1,7-odstotno, v letu 2016 pa 2,5-odstotno rast. "Gospodarska rast v Sloveniji bo, kot kaže, občutno krepkejša, kot se je pričakovalo spomladi, zahvaljujoč rasti izvoza, ki je boljša od pričakovanj, in izjemno močnim naložbam, zlasti v infrastrukturne projekte, financirane s sredstvi EU," je napoved za Slovenijo komentiral komisar Moscovici.

Javnofinančni primankljaj še vedno previsok

A javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo še nekoliko previsok. Letos bo ob upoštevanju bančnih dokapitalizacij 4,4-odstoten, naslednje leto 2,9-odstoten, leta 2016 pa 2,7-odstoten, so napovedali v Bruslju. Slovenija bi sicer morala v okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja v skladu z evropskimi navodili tega letos znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.

Precej slabša od predvidenih ciljev je komisijina napoved za strukturni primanjkljaj - primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla, torej konjukture in recesije. Ta v skladu s fiskalnim paktom na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. Slovenska vlada se je lani v programu stabilnosti zavezala, da bo Slovenija javne finance strukturno izravnala do leta 2017.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotni strukturni primanjkljaj, v prihodnjem letu 2,2-odstotnega, v letu 2016 pa 2,8-odstotnega. Letos se bo tako fiskalni položaj v strukturnem smislu poslabšal za 0,7 odstotne točke, v letu 2015 se bo izboljšal za 0,3 odstotne točke, a nato v letu 2016 znova poslabšal za 0,6 odstotne točke. V skladu s cilji, opredeljenimi na evropski ravni v sklopu postopka zaradi presežnega primanjkljaja, bi morala Slovenija letos in v prihodnjem letu strukturni primanjkljaj znižati za 0,5 odstotne točke.

Previsokega slovenskega primanjkljaja v Bruslju danes niso želeli podrobno komentirati. Glede skladnosti Slovenije s priporočili v sklopu postopka za odpravo presežnega primanjkljaja je komisar Moscovici dejal le, da je komisija še vedno v procesu ocenjevanja slovenskega proračunskega načrta, pri čemer bo upoštevala vse pomembne dejavnike.

UMAR-ja spremembe napovedi ne presenečajo

Za Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je bruseljska jesenska gospodarska napoved pričakovana. Manjše odstopanje glede na druge, prej objavljene napovedi pa po njihovih navedbah izhaja predvsem iz napovedi izvoza.

Slovenski delodajalci ocenjujejo, da je bruseljska napoved zelo optimistična in opozarjajo na zamik posledic ohlajanja rasti na ključnih trgih. V GZS zaradi odsotnosti evropskih sredstev za investicije za leto 2016 dopuščajo celo možnost krčenja BDP. Sindikalne strani pa napoved komisije ni presenetila.

Jesenska gospodarska napoved bo pomembna podlaga za komisijine ocene proračunskih načrtov članic, ki se pričakujejo 14. novembra. Komisija mora sicer mnenja o proračunskih načrtih članic sicer pripraviti do konca novembra.

---