"ŽUPAN SI JE ZASLUŽIL MOJO PODPORO": Jaka Drenik iz Svobode v Listo Andreja Korenike

Informacijo je potrdil tudi sam, pri tem pa poudaril, da razlog za prestop niso nesoglasja znotraj dosedanje svetniške skupine. "Ne, nikakor ne. V svetniški skupini Svobode smo odlično sodelovali," je pojasnil Drenik, ki sicer ni član stranke, a zagotavlja, da je imel pri svojem delu ves čas njeno podporo in se s ponosom podpiše pod prav vsako skupno odločitev in prav vsak občinski projekt v tem mandatu.

Ob tem priznava, da se ni strinjal z vsemi potezami Svobode v zadnjih štirih letih, je pa po njegovem mnenju marca zasluženo prejela najvišje število glasov državljank in državljanov. "Z nekaterimi bolj modrimi politični odločitvami bi lahko ponovili mandat za sestavo vlade," ocenjuje. Več pomislekov je imel glede ravnanja koalicijskih partnerjev Gibanja Svoboda v preteklem mandatu.

"To me je spodbudilo k razmisleku, ali je prav, da delo piranskega župana podpiram le iz sosednje svetniške klopi. Priznati sem si moral, da si je Andrej Korenika z ambicioznim vodenjem občine, številnimi rezultati, predvsem pa s pogumom in nepopustljivostjo zaslužil mojo neposredno podporo," je pojasnil Drenik. "Veliko je spremenil in vsi razumni ljudje, ki si teh sprememb resnično želimo, moramo stopiti skupaj in to jasno povedati volivcem," je odločen Drenik. Dodal je, da pred izvolitvijo ni imel političnih izkušenj, zato ga je delovanje lokalne politike pogosto presenetilo.

"Pred štirimi leti sem verjel, da je naloga vsakega izvoljenega politika uresničevanje volje ljudi, zato sem bil zgrožen, ko sem v občinskem svetu srečal posameznike, ki so pripravljeni storiti vse, da bi jo onemogočili. Šele v občinskem svetu sem zares razumel, zakaj je Piran desetletja stagniral, zakaj se je ob vsem potencialu občine naredilo tako malo in zakaj je v Piranu tako težko karkoli spremeniti," je dejal.

"Vsaki pomembnejši odločitvi sledijo prijave, tožbe, pritožbe in ovadbe. Pa pri tem sploh ne govorimo o spornih projektih. Poskuša se preprečiti gradnja neprofitnih stanovanj, vrtca, urejanje parkov in športnih površin, knjižnice … Vse pod različnimi pretvezami in brez najmanjšega občutka odgovornosti do skupnosti. Takšno ravnanje je treba ustaviti in to lahko naredimo le tako, da v boju proti tem škodljivim strukturam stopimo na stran župana in okrepimo svež veter, ki ga je prinesel v piranski politični prostor," meni.

Po njegovih besedah večina ljudi nima ne časa ne volje, da bi se poglabljala v zapletene postopke, ki so od zunaj videti kot običajna politična prerekanja. "Pa niso običajna. Temu psihoterorju posameznikov smo izpostavljeni že tako dolgo, da smo otopeli tudi ob stvareh, ob katerih bi nam morala zavreti kri. Vsak projekt spremljajo glasne obtožbe o domnevni korupciji, klientelizmu, uničevanju narave, razvrednotenju kulturne dediščine in podobno. V javnosti se ustvarja občutek, da je vsaka investicija že sama po sebi sumljiva, vsak premik naprej pa posledica nekih skritih interesov. Ljudje so zaradi tega zmedeni, prestrašeni, predvsem pa siti vsega. Vzemimo primer neprofitnih stanovanj, ki jih je republiški stanovanjski sklad želel zgraditi v Luciji. Dejstvo je, da imamo tam zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji. Dejstvo je, da je določanje pogojev gradnje izvirna pristojnost občine. Dejstvo je tudi, da je občina omogočila gradnjo šestih stolpičev s 120 neprofitnimi stanovanji za piranske družine. Potem pa se najde posameznik, ki meni, da je bil postopek, po katerem je občina določila pogoje gradnje, napačen. Sproži ustavni spor, ustavno sodišče si vzame čas za odločanje, medtem pa priložnost, da bi država zgradila stanovanja za naše občane, splava po vodi. 120 piranskih družin bomo pustili na cesti zaradi dvoma o postopku. Se vam to zdi normalno?" se sprašuje Drenik.

Poudarja, da bo na novembrskih volitvah na kocki veliko več, kot le odločitev, kdo bo vodil občino v prihodnjih štirih letih. Po njegovem mnenju bodo volitve odločale o tem, ali bo Piran dokončno porazil sile, ki jih po njegovih besedah vodijo osebni interesi in živijo od konfliktov, blokad in ustvarjanja nezaupanja.

"To ni več običajen politični boj. To je boj za to, ali bo zdrav del skupnosti zbral dovolj moči, da dokončno zaceli gnojno rano, ki že leta zastruplja odnose v občini in duši vsak resen poskus razvoja. Če bomo še naprej dopuščali, da glasni posamezniki z lažnimi obtožbami, pritiski in nenehnim ustvarjanjem konfliktov ustrahujejo vse, ki želijo kaj premakniti, potem bo Piran znova zdrsnil v obdobje stagnacije, zamer in zamujenih priložnosti," napoveduje.

"Upam in res si želim, da bi v lokalno politiko vstopilo čim več mladih, ki bi z novo energijo, svežimi idejami in voljo do dela dokončno omejili vpliv starih struktur, ki branijo predvsem lastne privilegije in zavirajo vsak resen poskus sprememb. Piran mora slišati glas ljudi, ki podpirajo razvoj in verjamejo, da zmoremo več, in ne le hrup razdora in konfliktov, ki našo skupnost hromijo že desetletja," pojasnjuje.

"Pred nami je res zgodovinska odločitev. Bo končno tudi naša generacija dobila priložnost, da ustvari svojo dediščino, ali pa se bomo še naprej opirali le na dediščino, ki so jo ustvarili naši predniki?" se sprašuje Drenik, ki je zase povedal, da je večni Pirančan: "Star sem 37 let, zaposlen na Okolju Piran, kot vodja enote Pristanišč. Bivši športnik (bil je aktiven košarkar več kot 15 let, op. a.) in nekdo, ki je šel v politiko neobremenjen z lastnim interesom in namenom, da v Piranski občini dohitimo zamujene priložnosti," je zaključil.