ZSSS: Spoštovati fiskalno pravilo, a zapis v ustavo ni potreben

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, je izpostavljanje potrebe po fiskalnem pravilu v ustavi zanimivo, saj je že od leta 1999 v zakonu o javnih financah zapisano, da mora biti proračun uravnotežen med prihodki in odhodki.

"To določbo bi morali začeti spoštovati in jo razširiti še na druge blagajne javnega financiranja," meni Pojetova. Ocenjuje sicer, da slovenska politika doslej ni vodila primerne fiskalne politike.

Glede na to, da že zakon določa fiskalno pravilo, se po njenih besedah postavlja vprašanje, kaj bi zapis fiskalnega pravila v ustavo spremenil, izboljšal, karkoli drugače definiral.

V ZSSS se strinjajo, da je fiskalno pravilo potrebno, da pa je treba okrepiti zaveze in odgovornost, da se začne izpolnjevati. Ob predlogu zapisa v ustavo se sprašujejo, kakšne so sankcije, če se bo pravilo ne bo spoštovalo, kdo bo odgovarjal.

Vprašanje je tudi, dodajajo, kako realno je določilo predloga, da se to pravilo prvič uporabi pri pripravi proračuna za leto 2015. Že lanski ukrepi za uravnoteženje javnih financ z zniževanjem odhodkov so vplivali na gospodarsko rast, zaposlovanje, domačo potrošnjo, pravijo. Pri tem navajajo tudi ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada, da drastično varčevanje bolj vpliva na gospodarsko rast, kot je bilo sprva pričakovano.

V ZSSS menijo, da bi bilo treba javne finance uravnotežiti, a na daljši rok ter z ukrepi tako na strani odhodkov kot prihodkov.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič pravi, da fiskalni pakt ne zavezuje države, da mora fiskalno pravilo zapisati v ustavo. Po njegovi oceni delajo sicer politiki "z lahkomiselnimi, prehitrimi obljubami evropskim institucijam" veliko škode.

Ne gre tudi spregledati, dodaja Semolič, kakšni so bili lani argumenti za zapis fiskalnega pravila v ustavo - da bi ustavnemu sodišču omogočili, da prepreči referendume, ki bi posegali na področje javnih financ. "Tudi to je v igri: preprečiti, da bi ljudje z referendumom branili temelje socialne države, saj se vse socialne pravice navezujejo na javne finance," pravi.

Po njegovih besedah se je pokazalo, da smo v Sloveniji sposobni nekatere reforme sprejeti, da pa je potreben dialog in zaupanje, ne pa grožnje. Prepričan je, da je treba spremeniti način razmišljanja; da Slovenija ne potrebuje zlatega fiskalnega pravila, ampak zlato socialno pravilo.

Pomembnejše sporočilo kot fiskalni pakt bi po Semoličevem mnenju bilo, da bi Slovenija dosegla gospodarsko rast, da bi bilo manj brezposelnih in da bi bila država sposobna reševati podjetja in banke v državni lasti.

Sorodne vsebine:

Danes o fiskalnem pravilu

Fištravec prevzel županske posle

Bersani zavrača koalicijo z Berlusconijem