Značilnosti različnih volilnih sistemov

Večinski volilni sistem

Za večinski volilni sistem je značilno, da se o kandidatih za poslance odloča z večino. Ta je lahko relativna ali absolutna, pri čemer obstajata enokrožni in dvokrožni večinski sistem. Pri enokrožnem je iz vsake volilne enote izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov, pri tem pa ni nujno, da dobi večino vseh glasov (relativna večina). Pri dvokrožnem sistemu pa je izvoljen tisti kandidat, ki ga v posamezni volilni enoti podpre absolutna večina. Ker je slednjo v prvem krogu težko doseči, se navadno prvouvrščena kandidata za zmago pomerita v drugem krogu.

Prednost večinskega volilnega sistema je v tem, da volivcem praviloma omogoča, da glasujejo o konkretni osebi in da vsak volivec natančno ve, kateri osebi bo dal svoj glas. Poleg tega političnemu sistemu daje večjo stabilnost, saj praviloma ena politična stranka dobi absolutno večino v parlamentu, s čimer odpade potreba po sklepanju koalicij.

Na drugi strani pa je slednje lahko tudi slabost, saj lahko stranka, ki dobi absolutno oblast, to tudi zlorabi. Poleg tega takšen sistem ne odraža pravega razmerja politične moči, saj v parlament praviloma pridejo poslanci najmočnejše stranke, predstavniki ostalih strank pa v parlamentu skorajda niso zastopani.

Proporcionalni volilni sistem

Za razliko od večinskega volilnega sistema proporcionalni volilni sistem, po katerem trenutno volimo v Sloveniji, omogoča, da se volilni rezultat bolj enakomerno odrazi v poslanskih sedežih v DZ.

Poslanski sedeži se razdelijo po bolj ali manj zapletenih formulah, pri čemer poznamo d'Hondtov, Harejev, Droopov in druge količnike.

Harejev količnik, po katerem so volitve v DZ v Sloveniji potekale v letih 1992 in 1996, se izračuna tako, da se število vseh glasov, ki so bili oddani v volilni enoti, deli s številom kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni v tej enoti. Zatem se število glasov, ki jih je sprejela stranka, deli s to kvoto. Tolikokrat, ko gre kvota v število glasov, toliko mandatov dobi stranka. Pri tem v DZ pridejo kandidati, ki so jih stranke uvrstile višje na listo.

Leta 2000 je Harejev zamenjal Droopov sistem. Slednji je zelo podoben Harejevemu sistemu, razlika je le v tem, da se rezultat deljenja števila vseh glasov, oddanih v volilni enoti, s številom kandidatov, ki naj bi bilo izvoljeni v volilni enoti, poveča za ena.

Proporcionalni volilni sistem pomeni, da vlado praviloma sestavi več strank (koalicija), kar pogosto povzroča trenja v vladi, s tem pa tudi njeno nestabilnost. Na drugi strani dejstvo, da je v vladi več strank, pomeni, da obstaja manj možnosti za zlorabo oblasti.

Značilnost proporcionalnega sistema je, da volivec ne odloča o posameznih imenih, pač pa o listi kandidatov, ki jih oblikujejo stranke.

Kombiniran volilni sistem

Da bi dosegli pozitivne, hkrati pa zmanjšali negativne učinke obeh omenjenih volilnih sistemov, zakonodajalci iščejo različne kombinacije obeh. Eden takih je kombinirani volilni sistem, po katerem ima volivec dva glasova.

S prvim glasom volivci v vsakem volilnem okraju izvolijo poslanca po večinskem principu. Poslanca izvolijo neposredno, z večino glasov. Z drugim glasom volivec voli politično stranko, ki ji bo zaupal oblikovanje vlade in vodenje države.

Trije predlogi popravkov volilnega sistema

V Sloveniji so razprave o primernosti volilnega sistema, po katerem volimo, aktualne ves čas, tudi v zadnjem času, ko so v DZ prispeli trije predlogi za spremembe.

Enega izmed predlogov je podala SDS, ki predlaga spremembo 80. člena ustave, po kateri bi volili po dvokrožnem večinskem načelu. Pri tem bi bili izvoljeni tisti, ki bi prejeli večino glasov vseh volivcev v volilnem okraju, ki so veljavno glasovali.

Predlagatelji kot prednost izpostavljajo, da bi volivci v vsakem volilnem okraju izvolili po enega poslanca in bi tako vsak volilni okraj v DZ imel svojega predstavnika. Takšen sistem je bolj preprost, uveljavitev teh sprememb pa bi tudi pomenila, da se v DZ ne bi več volile predvsem politične stranke, ampak konkretni ljudje, navajajo.

Drugi predlog prihaja iz skupine poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem. Predlagajo ohranitev proporcionalnega volilnega sistema z uvedbo obveznega absolutnega preferenčnega glasu in ukinitvijo volilnih okrajev.

Ker za to ni potrebna sprememba ustave, so predlagali spremembe volilnega zakona, za potrditev katerega pa je v DZ prav tako treba zagotoviti dvotretjinsko večino.

Z več kot 5000 podpisi je predlog novele zakona o volitvah v DZ vložila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Predlagajo kombinirani volilni sistem.

V ta namen predlagajo oblikovanje 11 volilnih enot, ki bi se vsaka razdelila na štiri volilne okraje, tako da bi bilo v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev. V vsakem od 44 volilnih okrajev bi bil tako neposredno z absolutno večino izvoljen en poslanec v prvem ali drugem krogu, preostali mandati pa bi bili razdeljeni med liste kandidatov glede na izid glasovanja za območje cele države.

Sicer pa je bil predmet dosedanjih pogovorov, tudi sestanka vodij strank pri predsedniku republike Borutu Pahorju decembra lani, predlog za dvig volilnega praga.