Žled: nikakršna teorija zarote, lani smo ga imeli na Obali

Žled na Obali, marec 2013

"Gre za vojaški kemični napad NATA. Letala so zapraševala nebo s kemikalijami in to je botrovalo žledu, saj bi glede na temperature moralo snežiti," se je glasil zapis, ki so ga številni delili na družbenih omrežjih.

Po mnenju strokovnjakov oziroma tistih, ki vreme preučujejo, ga napovedujejo in spremljajo, je ta teorija navadno zavajanje. "Taki članki privabijo izjemno veliko bralcev, saj so na pogled res zelo zanimivi in delujejo precej privlačno. Veliko ljudi, ki se ne poglablja v vremenske pojave, pa takim člankom ali komentarjem pogosto naseda in so tako tarča neupravičenih zavajanj," pojasnjujejo vremenoslovci portala Ciklon.si.

Žled je popolnoma normalen naravni pojav

Žled je zaledenela oblika padavin na tleh – to je enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in na zemeljsko površino. Žled se pojavi, kadar se pri tleh zadržuje hladen zrak (temperature pod lediščem), v višinah pa veter prižene topel zrak. Če je zraven še možnost padavin, iz teh oblakov pada sneg le do tople plasti, kjer se zaradi temperature nad ničlo spremeni v tekočo obliko. Ko pa dež doseže prizemno plast hladnega zraka se spet ohladi in zamrzne (predvsem ob stiku s podlago). Drobne kapljice se ohladijo na temperaturo pod lediščem, zato zamrznejo.

Žled je vremenski pojav, ki lahko pozimi povzroči največ škode predvsem v gozdovih in na električni napeljavi. Led oblije veje, debla, telefonske in električne žice, drogove ter tudi druge objekte ali predmete. Teža ledu je lahko tolikšna, da se lomijo veje in debla, zvijajo ali tudi podirajo se železni stebri, žice pa se ob zadostni količini žleda trgajo.

 

Kaj se je zgodilo v Sloveniji?

O tem, kaj se je dogajalo nad Postojno in njeno okolico, lepo prikazuje graf. Iz oblakov je snežilo, a je topel zrak v določenem pasu ta sneg stopil, v kotlini, kjer se je zadrževal mrzel zrak, pa so padavine znova zamrznile. Kot že rečeno, je to povsem običajen vremenski pojav, le da je bolj redek, sploh v takšnih razsežnostih, kot smo jim bili priča pred nekaj tedni.

Hujše ujme z žledom so predele Slovenije v zadnjih desetletjih zajele v naslednjih obdobjih:

- novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m³ lesa;

- novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju na površini 21.000 hektarjev;

Žled na Obali (Šared), marec 2013

- konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval kar 8 odstotkov površine slovenskih gozdov. Poškodovanost je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju;

- v zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 m³ lesne mase na slabih 8 odstotkih površine slovenskih gozdov (približno 82.000 ha). Najhuje so bili prizadeti gozdovi na Kranjskem;

- januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600 metrov.

Žled leta 1899

Da za žled niso kriva Natova letala, so izbrskali tudi kolegi iz Žurnala, ki so se v Narodni in univerzitetni knjižnici dokopali do arhivov literarnega mesečnika Dom in svet, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944. V tem je zapis o veliki ujmi žledu, ki se je pojavila decembra 1899. "Ne pomni sedanji človeški rod take nesreče na drevju, kakor je zadela v noči 14. na 15. grudna prošlega leta Pivko in Vremsko dolino na Notranjskem. To je katastrofa, ki se ne pripeti v toliki meri niti vsako stoletje. Ta katastrofa je t. zv. 'žled', kateri je pokončal v tej noči 95 % dreves v omenjeni pokrajini." Poleg zapisa je bila priložena tudi slika škode, ki jo je povzročil žled.

Žled na Obali, marec 2013

Žled lani tudi na Obali

Hujših posledic ni bilo, a žled je lani marca "obiskal" tudi Obalo. Predvsem v višje ležečih predelih je bilo praktično vse zamrznjeno. Čeprav so številna drevesa cvetela, jih led ni uničil, prav tako teža ledu ni prispevala k večjemu lomu vej. Epizoda je bila tudi bistveno krajša kot ta v Postojni, saj je žled trajal le en dan.