ŽIVETI Z MORJEM: Pred nami je velik izziv, ohranitev morja

V sklopu projekta Živeti z morjem bodo uprava za pomorstvo skupaj z okoljskim ministrstvom in številnimi drugimi organizacijami z geslom Varuj morje, bodi zvezda osveščali javnost o pomenu morja in morskega obrežja.

Kot je ocenil Robert Turk s piranske območne enote zavoda za varstvo narave, smo z vidika ukrepov za ohranjanje in varstvo morskega okolja v Evropi premalo proaktivni. Tako ob vse intenzivnejšem delovanju različnih sektorjev, od ribištva do industrije, obstaja tveganje, da ne bomo dosegli dobrega okoljskega stanja morja, kot si je to zadala Evropska komisija z direktivo o morski strategiji.

Zelo povedno iz tega vidika je dejstvo, da konvencija o biotski raznovrstnosti govori o najmanj 10 odstotkih zavarovanih in učinkovito upravljanih obmorskih območij, pri čemer so strokovnjaki mnenja, da bi moral biti ta delež med 20 in 40 odstotki, če želimo omogočiti ekosistemu, da se regenerira. V resnici, če odštejemo večje varovano območje v Genovskem zalivu, pa smo v Sredozemlju na enem odstotku.

Kot ocenjuje Turk, bi morali tu bistveno več narediti, "najbrž tudi do neke mere omejiti svoja poseganja v morju, predvsem pa pri morskem prostorskem načrtovanju enakovredno upoštevati ukrepe za ohranitev morja".

V Sloveniji bodo sicer tudi letos razobesili 16 modrih zastav, od tega tri za marine in 13 za kopališča, kar je po besedah Borisa Šušmaka iz društva Doves dober znak, čeprav je še veliko priložnost tako za povečanje števila modrih zastav kot za dvig kakovosti kopališč. Ob tem je Šušmak pozval vse uporabnike, da jim javijo morebitna odstopanja od standardov modre zastave oziroma, če jih je kaj motilo.

Biotska raznovrstnost v slovenskem morju je kljub številnim pritiskom še vedno relativno dobro ohranjena, je ocenila Barbara Breznik z okoljskega ministrstva.

Slovenske kopalne vode ob morju pa glede na mikrobiološke standarde vse po vrsti še vedno sodijo v razred odlično, kar potrjujejo tudi prvi letošnji izsledki raziskav, je navedla Mateja Poje z agencije za okolje.

Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec je opozoril, da ob okoli 2600 ladjah, ki letno vplujejo v koprsko pristanišče, največja potencialna nevarnost za morsko okolje ostajajo ladje. Za uspešno delo pri varovanju morja in osveščanju prebivalstva pa je po besedah direktorja Krajinskega parka Strunjan Marka Starmana bistveno sodelovanje vseh vpletenih ustanov.