ŽIVALI ZAKONSKO OPREDELJENE KOT "STVARI": Kako kaznovati človeka, ki nastavlja strupe za živali?

V medijih je v zadnjem času močno odmeval primer ovčarja, ki je v Italiji rešil na stotine življenj, nato pa ga je nekdo domnevno zastrupil pred domačim pragom. A praksa podtikanja strupov za živali se ne dogajala le pri naših zahodnih sosedih, temveč tudi pri nas. Nazadnje smo poročali o obvestilu krajanke Škofij, ki ga je na družbenem omrežju Facebook delila organizacija ŠPET – Krajani za napredno KS Škofije. "Sosedom je pred par tedni poginil pes, ostale so komaj rešili, ker so jim vrgli tak strup na dvorišče. To počne nekdo namenoma, ker ni prvič, da sem našla tako zadevo na vrtu," se glasi le eden izmed komentarjev pod to objavo.

Meso pomešano s polžemorom

"V torek, 7. 8. 2018, smo dejansko prijeli prijavo občanke, da je dopoldan na vrtu, približno 500 metrov od hiše pod cerkvijo na Škofijah, našla kos mesa pomešanega s polžemorom," je dogodek, ki se je minuli teden zgodil na Škofijah, potrdila tiskovna predstavnica koprske policijske uprave Anita Leskovec in dodala, da v tem primeru policisti niso zaznali znakov kaznivega dejanja ali prekrška.

"V kolikor bi prišlo do posledic na živali, bi policisti lahko obravnavali zadevo kot kaznivo dejanje," je pojasnila Leskovčeva. Na vprašanje koliko takih primerov beležijo letno, na policiji odgovarjajo, da tega statistično ne vodijo, jih pa ni veliko. "Dobimo pa vsako leto nekaj takšnih prijav, da so občani našli strup za živali," pravi predstavnica koprske policije.

Pozivajo k prijavi

Leskovčeva občane poziva, naj tovrstne dogodke prijavljajo, saj bo policija na podlagi večjega števila ponavljajočih se dogodkov lažje identificirala primer oziroma storilca. Tega je namreč težko odkriti, saj je podtikanje strupov za živali težko dokazljivo dejanje.

A tudi če bi človeka, ki podtika strup za živali, našli, tovrstna dejanja trenutna zakonodaja definira kot poškodovanje tuje stvari. Kazenski zakonik navaja, da se storilec v tem primeru kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let, če je povzročena škoda velika, pa z zaporom do petih let. Ker dejanja v zakoniku niso jasneje definirana, je tudi težko predvideti, kaj vse bi storilec moral izvršiti, da bi dejansko šel v zapor.