Koper2 min branja

"Zdrži" veter do 100 kilometrov na uro

Luka Koper. Prihodnji konec tedna bodo ob dnevih odprtih vrat pristanišča predstavili tudi rešitev, ki bo v Kopru po pričakovanjih izboljšala zrak. Letno poročilo o onesnaženosti zraka kaže, da je bila v Kopru lani količina celotnega prahu v zraku presežena šestkrat, dnevna mejna koncentracija onesnaženja z majhnimi prašnimi delci pa je bila presežena 35-krat.

J.V.

Uredništvo

Objavljeno 09. 05. 2014 · 09:11

Kopirano!

FOTOGRAFIJA

Drobni prašni delci, ki jih je veter dvigal v zrak s terminala, na katerem skladiščijo premog in železovo rudo, burja pa odnašala nad mesto, so pogosto povzročali precejšnje razburjenje, zlasti pa po tem, ko je zavod za zdravstveno varstvo spomladi pred dvema letoma občanom svetoval, da naj se ob močnem vetru izogibajo napornemu delu in športnim dejavnostim na prostem ter naj raje ostanejo v zaprtih prostorih, vse dokler se sunki vetra ne poležejo.

Pred tem so v Luki preizkusili številne rešitve, da bi preprečili dvigovanje prašnih delcev v zrak, ki ga dihajo Koprčani, med njimi so bile tudi naprave za vlaženje in prhanje kupov tovorov z različnimi kemijskimi snovmi, vendar nobena ni dosegla pričakovanih rezultatov.

Sledila je seja občinskega sveta, ki je zahteval, da v roku treh let zapre terminal za razsute tovore. Sklepa doslej ni preklical, v Luki pa ga tudi niso udejanjili, so pa že ob njegovem sprejemu opozorili, da bi njegova uresničitev nedvomno ogrozila poslovanje in obstoj družbe, saj razsuti tovori pomenijo velik del prihodkov. Tako visokega izpada prihodkov družba ne bi mogla nadomestiti v predlaganem obdobju, poleg tega bi ogrozili tudi sto delovnih mest.

A morebitna skrb za zdravje je ob teh podatkih odveč, saj so v Luki našli rešitev, ki je sicer izvorno nastala na Nizozemskem, kjer so skušali na čim bolj naraven način preprečiti, da bi veter odnašal zemljo z gredic tulipanov.

Včeraj so v Luki privezali ladjo Helen N, ki je s svojimi 327 metri dolžine največja tovorna ladja doslej, pripeljala pa je tudi največjo količino železove rude, in sicer kar 200.201 ton.

Rešitev nizozemskih cvetličarjev so posvojili v rotterdamskem pristanišču, kjer kupe premoga in rude prekrivajo s celuloznim premazom. V Kopru so sicer kar nekaj časa iskali primerno oziroma čim bolj učinkovito utekočinjeno razmerje med celuloznimi koščki in vodo; raztopino bele barve, ki se brizga na tovor in na njem posuši ter naredi tanko skorjo zdaj že nekaj mesecev preverjajo v praksi; za zdaj je "prestala" sunke vetra do sto kilometrov na uro. Nanos celulozne brozge ne vpliva na kakovost tovora, saj se razgradi pri nadaljnji uporabi premoga oziroma rude.

Pobeljeni kupi tovora pa so očitno atraktivni tudi na pogled, saj je dobršen del evrovizijskega videa Tinkare Kovač posnet prav na terminalu za razsute tovore.

Vir: C. R.