Naslovnica/Zdravje/ZDRAVSTVO: Na Obali čakalne dobe v mejah normale
Zdravje3 min branja

ZDRAVSTVO: Na Obali čakalne dobe v mejah normale

Dostopnost do zdravstvenih storitev v zdravstvenih domovih slovenske Istre je dokaj dobra, saj ni večjih težav z nerazumno dolgimi čakalnimi dobami. Kadrovske potrebe glede na specializacijo se razlikujejo, večinoma pa jih zdravstveni domovi krijejo z nadurnim delom zaposlenih, delno pa tudi z zunanjimi sodelavci.

ZDRAVSTVO: Na Obali čakalne dobe v mejah normale
FOTOGRAFIJA

V enotah Zdravstvenega doma (ZD) Koper na splošno ni težav z nerazumno dolgimi čakalnimi vrstami, pravi direktor Matevž Ravnikar. Te so daljše le pri psihiatru, kjer se lahko čaka do tri mesece, vendar dosledno spoštujejo stopnje nujnosti in s tem preprečujejo hujše posledice. Razloge vidi Ravnikar v povečanih potreb populacije, čemur se je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) le delno prilagodil leta 2011, ko jim je delno povečal program in tako omogočil večjo prisotnost zdravnika specialista, ki lahko opravi večjo količino dela. Prav tako so s priznanim programom omejeni v zobozdravstvu na področju protetike in v ambulanti za ultrazvok trebuha. Potrebe po zdravnikih v ZD Koper so sicer sorazmerno enakomerno razporejene med vse vrste specializacij. "Morda še najbolj izstopata zobozdravstvo, kjer je kadra na trgu dela celo nekaj več od potreb, medtem ko je pomanjkanje najhujše v psihiatriji, občasno splošni medicini in seveda medicini dela," ugotavlja Ravnikar.

Če v regiji prihaja do neenakomerne porazdelitve specializacij zdravnikov, je po njegovem krivdo treba iskati v zdravniški zbornici, ki razpisuje specializacije, kot tudi v javnem mnenju, ki očitno vpliva na zaželenost določenih specializacij. Pomemben dejavnik pa je po njegovem prepričanju tudi različen ugled, strokovni izziv in možnost zaslužka znotraj posamezne specializacije.

Zaposlovanje še vedno omejeno

Kadrovske primanjkljaje v Kopru za zdaj sicer uspešno krijejo z nadurnim delom zaposlenih, žal pa tudi z drugimi oblikami zaposlitev, kot so podjemne pogodbe z zunanjimi sodelavci, pri čemer si prizadevajo biti kar se da dosledni in priznavati enak strošek dela, kot bi pripadal zaposlenemu delavcu. "Je pa takšen kader manj pripaden, praviloma preutrujen in na splošno dajemo prednost zaposlovanju, katerega pa država v javnih zavodih žal še vedno nesmiselno omejuje; nam tako povečuje stroške, bistveno obremenjuje kadrovske službe in povzroča nemire," dodaja Ravnikar.

Prvi mož ZD Koper bi si želel večjo avtonomijo vodstev zavodov, ki morajo poslovati racionalno, a bi morali imeti bolj proste roke pri iskanju rešitev v specifičnem okolju, ki ga sami najbolje poznajo.

V Izoli si prizadevajo za širitev programa fizioterapije

Dostopnost do zdravstvenih storitev v ZD Izola je v splošnem dobra, meni njegov direktor Evgenij Komljanec. V primeru nujnega zdravljenja bolnika obravnavajo takoj v ambulanti za nujno medicinsko pomoč, pri osebnem zdravniku pa se lahko naroči in dobi datum v roku nekaj dni, odvisno od vrste zdravstvene storitve.

ZD Izola sicer opravlja samo storitve fizioterapije na primarni ravni, v tej dejavnosti pa je čakalna doba nad dopustno mejo, čeprav zaposleni opravijo večji obseg programa od tistega, ki ga je dodelil ZZZS. "Mi si že vrsto let prizadevamo za širitev programa fizioterapije, kajti le dodaten program in s tem dodaten kader bi lahko rešil problem zatečene čakalne vrste," dodaja Komljanec.

Primanjkuje zlasti pediatrov in družinskih zdravnikov 

Med specializacijami primanjkuje zlasti pediatrov in zdravnikov družinske medicine, kar direktor izolskega zdravstvenega doma pripisuje dolgi specializaciji in izredno obsežnemu delu, ki ga opravijo zdravniki družinske medicine in pediatri na primarni ravni. Kot je pojasnil, so težave na tem področju reševali z dodatno zaposlitvijo zdravnika na lastne stroške ter z delom preko delovnega časa, kar pa zanje predstavlja veliko finančno breme. Letos so sicer uspeli pridobiti nekaj finančnih sredstev od občine, ki je tudi ustanoviteljica zavoda.

Komljanec od pristojnih pričakuje predvsem ureditev in vzpostavitev mreže na primarni ravni, saj sedanja ureditev, ko ima zdravnik skoraj 2000 opredeljenih bolnikov ob vse bolj zahtevnih obravnavah vodi v izgorevanje in izčrpanost kadra. Zastopnica pacientovih pravic za območje Kopra Jožica Trošt Krušec je spomnila, da je lani s tega območja prejela precej klicev v zvezi s pomanjkanjem revmatologov. V zvezi s tem je tudi posredovala, letos pa tovrstnih klicev ni bilo. Bolniki se sicer po njenih besedah na splošno precej pritožujejo nad čakalnimi vrstami, tudi za ortodontske storitve so čakalne dobe zelo dolge.

Vir: Uredništvo/STA, foto: arhiv, canindia.com

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.