Obtožnica ju bremeni, da sta podrejeni delavki Majdi Volk naročili, naj iz blagajne vzajemne pomoči nakaže nekaj več kot 400.000 evrov na transakcijske račune družb Vegrad, Vegrad Projektivni biro in Vegrad Inde. Del sredstev, ki so bila sicer namenjena družinam dveh umrlih delavcev, naj bi Tovšakova in Gabrielova vrnili v blagajno vzajemne pomoči, tako naj bi delavce dejansko oškodovali za okoli 220.000 evrov.
Sredstva v blagajni vzajemne pomoči so bila namreč namenjena delavcem, ki so zanje lahko v stiski zaprosili, zbirala pa so se sicer kot prostovoljni prispevek delavcev, ki so jim ga v znesku nekaj evrov mesečno odtegnili pri plači.
Tako so se današnja zaslišanja šestih nekdanjih zaposlenih v Vegradu vrtela okoli poznavanja poslovanja blagajne vzajemne pomoči, za katero je večina zaslišanih v začetku leta 2010 izvedela, da v njej ni denarja, potem ko ni bil nakazan odobren znesek družinama dveh umrlih nekdanjih Vegradovih delavcev, ki sta opozorili na to, da denarja nista dobili.
Za presenečenje je med drugim poskrbel nekdanji predsednik Vegradovega sindikata Samo Mastnak, ki je v zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom oktobra leta 2011 dejal, da je obstajal dogovor, da se lahko sredstva iz blagajne vzajemne pomoči "posojajo" za reševanje likvidnostnih težav podjetja, a se morajo kasneje vrniti. Takrat je, kot je razvidno iz danes prebranega zapisa takratnega zaslišanja, dejal tudi, da bo poiskal omenjeni dogovor, saj da mora biti nekje. Nasprotno pa je danes dejal, da je bil takrat v zmoti, da takšen dogovor ni obstajal oz. da ga v času njegovega mandata na mestu predsednika sindikata od leta 2002 niso podpisali in da ga je verjetno zamenjal za kakšen drug dogovor.
Prav tako Mastnak ni znal pojasniti zapisa v osnutku stavkovnih zahtev iz aprila 2010, ki se je glasil, da mora vodstvo Vegrada do konca leta 2010 vrniti "izposojena sredstva" iz blagajne vzajemne pomoči. To zahtevo so v podpisu dogovora z vodstvom Vegrada kasneje sicer izločili iz stavkovnih zahtev. Vegrad je sicer v stečaju od oktobra 2010.
Po mnenju tožilca Stanislava Pintarja je bilo Mastnakovo pričanje "do neke mere presenečenje", je pa danes Mastnak po Pintarjevi oceni povedal "po resnici". Pintar meni, da je ta izpoved zelo pomembna v dokaznem smislu. "Če rečemo, da je nekdo imel dovoljenje za razpolaganje, potem ni mogoče očitati, da je to kriminalno ravnanje. Če pa tega dovoljenja ni bilo iz samega začetka, je pa situacija popolnoma jasna in to potrjuje obtožbene trditve," je po zaslišanjih dejal Pintar, ki pričakuje, da bo zadeva zaključena v doglednem času.
Zagovornik Tovšakove Boris Kanduti se do pričanja Mastnaka, kot je dejal po zaslišanjih, "težko opredeljuje". V nadaljnjem postopku bodo po Kandutijevih besedah zaslišane še druge priče iz sistema Vegrad, ki bodo povedale, kakšno je bilo stanje, nato pa bo zagovornik Tovšakove primerjal izpovedbe in ugotavljal, ali so verodostojne.
Po dopoldanskem sklopu zaslišanj prič bi se nato danes na celjskem sodišču zaslišanja morala nadaljevati popoldne, a vabljenih članov družin dveh preminulih Vegradovih delavcev ni bilo na zaslišanje, zato jih bo sodnica Ingrid Lešnik vnovič povabila na zaslišanje 16. aprila. Obravnava pa se bo sicer na celjskem sodišču nadaljevala že ta petek.
Obravnava, razpisana za prejšnjo sredo, pa je bila prestavljena na danes zaradi slabega počutja Tovšakove, ki je trenutno v priporu zaradi suma dajanja daril pri posredovanju tujih delavcev. Tudi na današnji obravnavi je Tovšakova dejala, da se počuti slabo, a da želi spremljati obravnavo.
Kanduti pa je v izjavi novinarjem povedal, da Tovšakova "ni v najboljšem psiho-fizičnem" stanju. Pojasnil je še, da je glede pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče RS, da bi preverili utemeljenost odreditve pripora. Odločitev Kanduti pričakuje v kakšnem tednu dni.
Sorodne vsebine:
Predlagali podaljšanje pripora za Tovšakovo
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.