Zaradi bolnišničnih okužb na leto v Evropi umre 37.000 ljudi

Bolnišnične okužbe letno v Evropi terjajo 37.000 smrti, posredno prispevajo še k 111.000 smrtim

Neželeni zapleti pri zdravljenju so posledice napak zdravstvenega osebja, kirurških napak, postavljanja napačnih diagnoz, nepravilnega jemanja zdravil, bolnišničnih okužb in nepravilnih odčitavanj izvidov.

V bolnišnici se okuži med pet in šest odstotkov bolnikov oz. 4,1 odstotka Evropejcev na leto. Najpogostejše so okužbe sečil, kirurških ran, bolnišnične pljučnice in sepse.

Zaradi teh okužb na leto umre 37.000 ljudi v Evropi, dodatno pa te okužbe posredno prispevajo k smrti še 111.000 ljudi. Zaradi bolnišničnih okužb je na leto v Evropi 16 milijonov dodatnih bolnišničnih dni, stroški tega pa znašajo okoli 5,4 milijarde evrov letno, kažejo podatki, ki so jih predstavili na nedavni konferenci o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe v Rimu.

Po besedah švicarskega infektologa Walterja Zingga je največja napaka, zaradi katerih pride do okužb, nezadostna higiena rok. "Ko se dotakneš katetra, ki ga boš vstavil v bolnika, je logično, da moraš imeti popolnoma čiste roke. Sicer lahko od drugega bolnika preneseš kakšno patogeno bakterijo ali virus," pravi.

Predlaga tudi zmanjšanje časa uporabe katetrov in ventilatorjev za predihavanje, ki so med pogostimi vzroki za bolnišnično pljučnico. Tudi pri operacijah je treba bolniku pravočasno dati antibiotike, ki bi preprečili okužbo, dodaja.

A težave pri zdravljenju nastajajo tudi zaradi vse širše antibiotične odpornosti bakterij: "Zato je treba smotrno uporabljati antibiotike, zlasti širokega spektra. To lahko dosežemo denimo z ukrepom, da se lahko ta antibiotik predpiše le ob posvetu z infektologom."

Javno ocenjevanje bolnišnic in zdravnikov izboljša raven oskrbe

V bolnišnicah se še vedno ne zavedajo, da so bolnišnične okužbe težava, s katero se lahko uspešno spoprimejo. "Pogosto zaposleni v zdravstvu ignorirajo to dejstvo oz. ga sprejemajo kot neželen zaplet, ki pride naravno kot del zdravstvene oskrbe," pravi Zingg.

Po njegovem mnenju zgolj zakonodaja na tem področju ne bo pomagala. "Morali bi imeti programe, v okviru katerih bi poskušali doseči zdravstvene delavce in jih osvestiti, da morajo spremeniti odnos pri delu. Sedaj sicer imamo cilje, kako zmanjšati število okužb in neželenih zapletov, ampak ljudem ne povemo, kako naj jih dosežejo," pravi.

Kaisa Immonen-Charalambous z Evropskega foruma bolnikov pa meni, da je v bolnišnicah treba spremeniti miselnost obtoževanja oz. obsojanja, torej da so posamezniki v primeru napake kaznovani in izločeni. "Treba se je bolj osredotočiti na učenje na napakah - za izboljšave na organizacijskem in sistemskem področju."

A Walter Ricciardi z Italijanskega inštituta za zdravje poudarja, da je treba najti tudi poti za sankcije napak - denimo neumivanja rok. "Lahko je zdravnik prezaposlen in si zato ne umije rok, ali pa je preprosto len. To ni sprejemljivo," pravi in dodaja, da se brez ustreznih sankcij ta začarani krog bolnišničnih okužb ne bo prekinil.

Možni so tudi drugi mehanizmi, denimo javno ocenjevanje bolnišnic in zdravnikov. "Že dejstvo, da so podatki javni in transparentni, izboljša zdravstveno obravnavo," na podlagi raziskave pravi Immonen-Charalambousova.

Bolniki vse pogosteje v tožbe zaradi zapletov

Skupina strokovnjakov, ki se na ravni EU ukvarja z varnostjo v zdravstvu, je v definicijo kakovostne obravnave po novem umestila tudi orientiranost na bolnika, torej da bolnik postane ključen partner v procesu oskrbe. Ta definicija bo predložena Evropski komisiji kot pomoč pri pripravi nove zakonodaje in strategij na tem področju.

Po mnenju Immonen-Charalambousove je ključnega pomena udeležba bolnikov pri vprašanju varnosti, kar pa seveda ne pomeni, da so bolniki odgovorni za varnost. "Bolnik pa mora biti dobro obveščen in partner v zdravljenju. Najboljši način je, da se ustvari zdravstveni sistem, v katerem se bolnik počuti varnega in dobrodošlega, tako da ko imajo kakšne skrbi ali pomisleke glede njihove oskrbe, ga ni strah s temi soočiti zdravnike ali sestre," pravi.

Prav tako mora biti poskrbljeno, da se bolnika posluša in se njegove pripombe oz. skrbi upošteva. Raziskava Eurobarometra o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe namreč kaže, da 37 odstotkov bolnikov, ki so prijavili zaplete pri zdravljenju, pojasnilo, da se po prijavi ni zgodilo nič. "Zdravstvo je bila dolgo časa avtoritarna disciplina, kjer imajo zdravniki moč, tako da je težko to spremeniti," je povedala Immonen-Charalambousova.

Bolj obveščeni bolniki lahko bolj učinkovito komunicirajo z zdravstvenim osebjem in sodelujejo pri zdravljenju. V Angliji in Španiji so denimo ustanovili univerzo za bolnike, kjer lahko dobijo informacije o bolezni in načinih zdravljenja. Na voljo so tudi napotki za bolnike, kako se morajo pripraviti na obisk pri zdravniku, kaj ga je priporočljivo spraševati itd.

Na koncu se posameznik zaradi zapletov ali zdravniških napak lahko odloči tudi za tožbo. In takšen trend je v mnogih državah po besedah Ricciardija vse pogostejši.