Naslovnica/"Žagamo vejo, na kateri sedimo!"
Regional3 min branja

"Žagamo vejo, na kateri sedimo!"

V zadnjem času je tako na italijanski kot na slovenski strani vse bolj aktualna tema plinski terminal v Žavljah, ki ga želi italijanska politika zgraditi, čeprav prebivalstvo z obeh strani meje v izgradnji ne vidi samo opevanih koristi. V kolikor pride do izgradnje terminala, zaradi njegove morebitne eksplozije ne bodo ogrožena samo človeška življenja, svari Vojko Bernard, predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green.

"Žagamo vejo, na kateri sedimo!"
FOTOGRAFIJA

Živo srebro, ki ga je stoletja prinašalo prek reke Idrijce, Soče in Pada iz rudnika v Žirovskem vrhu v Tržaški zaliv, bo po besedah Vojka Bernarda ob in po izgradnji plinskega terminala pokazalo vso svojo moč. Velike ladje, ki bodo prevažale plin k plinskemu terminalu, bodo, pravi v odprtem pismu, dvigale z dna mulj, v katerem je med drugimi težkimi kovinami tudi živo srebro. "Ta kovina, ki je več stoletij prinašala Idriji kruh, bo pokazala svoje prave zobe," razlaga Bernard. "Najhuje je, da bo zašel strup z dna Tržaškega zaliva v vodo in v prehransko verigo in bodo z njim zastrupljene vse ribe," trdi Bernard.

Živo srebro je težka, srebrna prehodna kovina in edina kovina, ki je pri standardni temperaturi in tlaku v tekočem agregatnem stanju. S tališčem -38,83 °C in vreliščem 356,73 °C ima živo srebro med kovinami najmanjšo temperaturno razliko med obema temperaturama. V rudnih depozitih se pojavlja večinoma kot živosrebrov sulfid cinabarit. Rdeči pigment cinober se pridobiva večinoma z redukcijo cinabarita. Cinabarit je pri zaužitju ali vdihavanju prahu zelo toksičen. Zastrupitev z živim srebrom povzročijo tudi vse vodotopne živosrebrove spojine, na primer živosrebrov klorid in metilživosrebrove soli, vdihavanje živosrebrovih par in zaužitje z živim srebrom kontaminiranih živil. Uporablja se za polnjenje termometrov, barometrov, sfigmomanometrov in plavajočih ventilov ter v nekaterih električnih stikalih in v drugih aparatih.

V odprtem pismu nadaljuje: "Že samo zaradi vdihavanja hlapov živega srebra lahko zbolimo in umremo. Stoletja dolgo so ga uporabljali kot pesticid. Delavci v rudnikih živega srebra imajo izjemno kratko življenjsko dobo, pa še ta je polna trpljenja zaradi raznih nevroloških bolezni.

Danes je žal, razlaga Bernard, že pozabljen grozovit incident v Minamati na Japonskem: "V 50. in 60. letih 20. stoletja je veliko tamkajšnjih ljudi obolevalo zaradi neznane bolezni in umiralo. Tako odrasli kot otroci so imeli zelo hude simptome: progresivno slepoto, gluhost, izgubo koordinacije in izgubo razuma. Več kot polovica bolnikov je umrla v mukah. Nazadnje so vendarle "odkrili", da je vzrok teh bolezni in smrti zastrupitev z metil-živim srebrom v ribah, katere so jedli," in razloži, zakaj mu ribe v Tržaškem zalivu, polne živega srebra, ne ležijo, oziroma zakaj bodo postale zgodba o pobijanju ljudi zaradi pohlepa: "Vejo, na kateri sedimo, počasi tudi zaradi neodločnosti slovenske vlade oziroma pristojnega ministra, že žagamo! Ko živo srebro zaide v prehransko verigo, ga iz nje ne moremo več odstraniti. Prehranska veriga pa smo tudi mi, saj prek naših teles, v katerih se je nakopičilo živo srebro, strup zaide v rastline, živali in tako naprej."

Svoje odprto pismo, za katerega v AAG upajo, da ne bo romalo zgolj v e-koš, pa zaključi s pomenljivimi besedami: "Danes nam seveda ni potrebno živeti ravno v Minamati, da bi bili tam, saj ga bomo, če se politika na obeh straneh meje ne bo streznila, dobili svojega!"

 

Morda vas zanima tudi:

http://regionalobala.si/novica/dvomi-na-temo-plinskih-terminalov-tudi-v-trstu

http://regionalobala.si/novica/nevladniki-so-proti

Vir: A. U., T. C., vir: AAG

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.