Zadolženost občin ni problematična

Kot so sporočili iz Banke Slovenije, je svet Banke Slovenije danes obravnaval informacijo o javnofinančnih gibanjih na področju lokalnih skupnosti v Sloveniji s poudarkom na zadolženosti občin, ki je dopolnila gradivo, obravnavano 29. julija.

Občine se kratkoročno zadolžujejo iz likvidnostnih vzrokov, dolgoročno pa zaradi izvajanja investicij, navaja centralna banka. Zadolževanje občin je zakonsko omejeno, in sicer se omejitev nanaša na najvišjo dovoljeno kvoto letnih odplačil glavnice dolga z obrestmi (in ne na višino dolga) ter na soglasja, ki jih za zadolževanje občin daje ministrstvo za finance. Po oceni so občine na podlagi podatkov za leto 2013 izkoristile približno polovico dovoljene kvote letnih odplačil dolga in obresti.

Ugotavlja, da vsi ti sistemi delujejo stabilno in brez pomembnejših motenj, ki bi negativno vplivale na tekoč in pravočasen negotovinski prenos denarnih sredstev med ekonomskimi subjekti. V drugem četrtletju je bilo v teh sistemih skupaj obdelanih in poravnanih prek 55 milijonov transakcij v skupni vrednosti 152 milijard evrov.

Po skupni vrednosti transakcij največji delež z 89,73 odstotka pripada sistemu TARGET2-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije. Ta sistem je namreč namenjen predvsem poravnavi plačil velikih vrednosti in ni prvenstveno namenjen poravnavi plačil med strankami bank in hranilnic (v obravnavanem četrtletju je bila zato povprečna vrednost transakcije kar 1,03 milijona evrov).

Po številu transakcij pa imajo pomembnejše deleže plačilni sistemi, v katerih se obdelujejo in poravnavajo transakcije manjših vrednosti, kot so transakcije iz naslova uporabe plačilnih kartic ali kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA.