Naslovnica/Za turizem je treba živeti
Regional5 min branja

Za turizem je treba živeti

Turistična agencija Maona je v Piranu prisotna že 23 let. Njihov cilj je ponuditi nekaj pristnega in osebnega. Poleg osnovne turistične dejavnosti se trudijo svojim gostom predstaviti kulturne znamenitosti kraja, zato že ves čas tesno sodelujejo z vsemi kulturnimi ustanovami in društvi, veliko prireditev pa organizirajo tudi sami. Z Dušanom Mrdakovičem, lastnikom agencije, smo se pogovarjali o letošnji turistični sezoni, predstavil pa nam je tudi svoj pogled na piranski turizem.

Za turizem je treba živeti
FOTOGRAFIJA

Kako bi ocenili letošnjo turistično sezono?

Letošnja turistična sezona je bila nekoliko slabša od lanske. Z obiskom smo dokaj zadovoljni, vendar se je bistveno skrajšal čas bivanja gostov. Ljudje se vedno bolj odločajo za krajše obiske, kar pa za nas pomeni višje režijske stroške, saj oddajamo zasebne sobe in apartmaje, katerih cene so bistveno ugodnejše od hotelskih, jih pa ne čistimo vsak dan. S prehodom na vsakdanje čiščenje je naš zaslužek precej manjši.  Še večji osip je bil pri izletih, ki jih organiziramo v času poletne sezone. Lani tega občutka sploh nismo imeli, letos pa se dejansko opazi, da ljudje bolj racionalno trošijo svoj denar, v kar so najbrž tudi prisiljeni.

Kaj pravite na govorice, da so hoteli "ugrabili" goste? Da je manj ljudi po mestih zaradi programov, ki so naravnani tako, da gostje čim več časa preživijo znotraj hotelskih kompleksov?

Takšne izjave so nesmiselne. Gost ne pride v Piran ali Portorož, da bo sedel v hotelu in užival izključno v njegovi strahotno dobri ponudbi. O manjšem številu turistov v mestu  se govori predvsem  v povezavi s  Portorožem, s čimer se kar strinjam. V turizmu delam že 30 let in zdi se mi, da Portorož še nikoli ni bil tako brezupen kot sedaj. Hoteli so izboljšali svojo ponudbo, ponudba kraja pa se je močno poslabšala. Včasih so gostje prihajali v Portorož plesat in poslušat dobro glasbo na terasah. Danes tega skoraj ni več, gostinska ponudba pa sloni na nočnem zabavljaštvu. Letos sem bil trikrat tam in po tretjem obisku sem se odločil, da ne grem več, saj je vse skupaj postalo ena velika hrupna zmešnjava.

Je morda tudi to razlog za zaprtje enote vaše agencije v Portorožu?

Niti ne. Agencijsko delo se zadnje čase zelo spreminja. Včasih smo bili veliko bolj pomemben posrednik med trgom in uporabniki, danes se večji del prodaje preusmerja na splet in tu vloga turistične agencije odpade. Agencijo v Portorožu smo odprli v času, ko se je Piran zapiral, ker smo se bali, da bi ostal nekako odrezan. Potem pa se to ni uresničilo, saj se Piran ni zaprl, nasprotno, postal je še bolj odprt, še bolj privlačen za goste in ves čas smo tu delali veliko bolje kot v Portorožu.  Prišli smo  do zaključka, da sta dve enoti na tako majhnem prostoru prevelik strošek in da portoroške ne potrebujemo več.

Katere so po vašem mnenju ključne težave piranskega turizma?

Piranski turizem pravzaprav nima težav, ima samo še veliko možnosti za izboljšanje, za večjo usmerjenost v to panogo. Še vedno mislim, da Piran nudi gostom veliko več kot Portorož. Že tista osnovna ponudba, v katero štejemo gostinsko, je veliko boljša, sicer pa ... saj turisti ne pričakujejo neke visoke kulture in podobnega, predvsem si želijo izkusiti duh mesta. Piran ima ogromno društev, ki skrbijo za tovrstno ponudbo, morda bi morali te dejavnosti samo bolj povezati in seveda podpreti, da bi prireditve dvignili na višji nivo.

Zdi se, da vsi vedo povedati, kaj vse je narobe. Kaj pa rešitve?

Zdi se mi, da bi morali na ljubiteljskem področju vzpostaviti neko koordinacijsko telo, ki bi to ponudbo povezovalo in usmerjalo ter jo konec koncev tudi ustrezno ovrednotilo. Ves čas govorimo o občinskih sredstvih in priznati moramo, da občina s svojimi razpisi sicer podpira različne pobude, a včasih človek dobi občutek, da ti razpisi predstavljajo le lov na denar, manjkajo pa skupne smernice. Moje osebno mnenje je, da Piran potrebuje predvsem stvari, ki mestu dajejo dušo, prireditve, kot so festival plesa, folklore, glasbena šola bi lahko imela svoj festival v stilu "Pokaži, kaj znaš" ... To privablja turiste! Težavo vidim tudi v promociji prireditev, ki je v pristojnosti TIC-a. Zakaj se njihova spletna stran imenuje "portoroz.si"? Predlagam, da postavimo svojo, ločeno od portoroške. Če bi na svoji imeli predstavitveni spot "Bodi VIP v Piranu", bi sam takoj skočil v morje in se utopil. Tu je ta paradoks. Na eni strani potrebujemo preprostost, iskrenost, gostom moramo dati možnost, da doživijo naš kraj, na drugi strani pa na uradno spletno stran, ki naj bi predstavljala naš turizem, damo "Bodi VIP v Portorožu". To isto "spakedralo" najdemo tudi na občinski spletni strani, kar pa je še bolj žalostno, ker je to dokaz o popolnem nerazumevanju tega, kaj naj bi turizem v Piranu sploh bil.

Vi ste torej za nekakšno turistično ločitev Pirana od Portoroža?

Po letošnjih dogodkih, absolutno. Naj bodo VIP v Portorožu, v Piranu pa naj za smernice povprašajo ljudi, ki se ukvarjamo s turizmom.

Na vsakem koraku poslušamo, kako je treba vse staviti na turizem, na drugi strani pa je odnos ljudi do te panoge vse slabši. Zakaj?

Vsekakor drži, da je treba vse staviti na turizem, ker je to edino, kar imamo. Ne moremo izbirati, ali bomo razvijali turizem ali jeklarsko industrijo. Odnos prebivalcev do te panoge se je poslabšal zaradi odnosa največjih delodajalcev do ljudi, ki  v turizmu delajo. Včasih so hoteli veljali za "naše", zdaj so ti privatizirani in jih vodijo ljudje, ki ne vedo ničesar o turizmu, zato so v velikih izgubah, ki jih pokrivajo z nižjimi plačami zaposlenih. Poklici v turizmu niso več zaželjeni. Nihče noče več biti kuhar, natakar, receptor ...  Je pa ravno  v turizmu še veliko odprtih možnosti, saj lahko gostom vedno ponudimo še kaj novega, drugačnega. Zdi se mi, da je veliko mladih v Piranu na tem področju nekoliko zaspalo, je pa tudi res, da jim razmere niso ravno naklonjene. Možnosti kljub temu so, le veliko volje je potrebno ... za turizem moraš živeti, to je  izredno nizko donosna dejavnost.

Kakšno je sodelovanje med vašo agencijo in lokalnim prebivalstom?

Največ sodelujemo pri namestivah, saj si ljudje v teh kriznih časih pomagajo z oddajanjem sob. Dejavni smo tudi na kulturnem področju, tako da si upam trditi, da  Pirančanom širimo kulturna obzorja, ko jim pripravimo kakšen izlet, prireditev, jih peljemo na gledališke predstave in podobno. Delujemo s krajem in zanj tudi nekaj prispevamo.

Kakšni so vaši načrti za prihodnjo sezono?

Kakšnih revolucionarnih načrtov niti ne moremo imeti. Smo v obdobju, ki ga bo treba nekako prebroditi, moramo pa paziti, ker samo to ne bo dovolj. Ravno zdaj bi morali poizkušati stvari izboljšati, saj bo tisti, ki se bo iz tega obdobja "izvlekel", močnejši. Prihodnje leto pričakujemo še manj dopustnikov, ki se  bodo skrbno odločali, kam bodo šli, zato jim moramo ponuditi čim več. Morali bi stopiti skupaj in oblikovati lastno vsebinsko  rdečo nit, ki bi k nam privabila čim več ljudi. Piran v največji meri živi od osi Gradec-Dunaj, od koder pride največ gostov, zato bi se morali za prihodnjo turistično sezono osredotočiti na to področje.

Vir: Nataša Cvišič

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.