Za težave bank je krivo pospešeno kreditiranje

"Ustvarja se vtis, da je problem slovenskega bančnega sistema problem kriminala. Mislim, da ni tako," je pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dejal Golob. Prepričan je, da kriminalna dejavnost ni glavni vzrok za slabe terjatve v slovenskih bankah.

Zaradi kriminalnih dejanj je namreč po njegovih besedah nastalo manj kot 10 odstotkov vseh slabih terjatev in sam je zaradi tega vložil 25 ovadb, tudi zoper NLB in NKBM.

"Rast kreditov v višini 28 odstotkov poprečno letno je vzrok za slabe terjatve v slovenskih bankah," je ponovil. Za visoko rast posojil pa je po njegovih besedah odgovorna kriminalna gospodarska politika v obdobju med letoma 2004 in 2008.

Poleti 2007, ko je s propadom prvih hipotekarnih bank postalo povsem jasno, da prihaja gospodarska kriza, smo tudi z menjavo na čelu Banke Slovenije dali nogo na plin in še pospešili kreditiranje, je opozoril. V letih 2007 in 2008 se je namreč obseg kreditiranja povečeval za 30 do 40 odstotkov letno.

Kakšno je bilo sodelovanje z Banko Slovenije? "V začetku šokantno, zatem pa dobro in konstruktivno," je odgovoril Golob, ki je bil za člana uprave AUKN imenovan oktobra 2010. O podrobnostih ni želel govoriti.

Golob je želel tudi pojasniti, da primanjkljaj kapitala v bankah ne znaša 4,8 milijarde evrov, kot se ocenjuje. "To ni ugotovitev realnega stanja, pač pa simulacij ...," je dejal, vendar ga je predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) prekinil, naj ne govori o sedanjem stanju, pač pa o obdobju, na katerega se nanaša preiskava, to je med letoma 1992 in 2012.

Na vprašanje, ali so kdaj nanj izvajali pritisk, je Golob odgovoril, da osebno nanj ne. Javni pritisk medijev pa je bil brutalen in dolgotrajen, je dodal. Tudi tedanji predsednik vlade Borut Pahor ni izvajal pritiska na AUKN. "Bil je nekdo, ki je iz prepričanja podpiral avtonomnost agencije," ga je opisal.

Sam se ne spominja, da bi se o prodaji Mercatorja pogovarjal s tedanjim predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem. Odstop pa ga ni presenetil, namreč - kot je pojasnil - zaradi treh let padajočih rezultatov banke oz. naraščajoče krize.

Člani preiskovalne komisije so Goloba spraševali predvsem o NKBM. Povedal je, da je njeni dokapitalizaciji s strani Pošte Slovenije, Gen energije in Elesa nasprotovala tedanja ministrica za gospodarstvo Darja Radič, vendar pa je AUKN morala ravnati v skladu z navodili vlade, naj banko dokapitalizira s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. Podobnih primerov dokapitalizacij je bilo sicer že prej kar nekaj.

Po njegovem mnenju bi morali biti v NKBM veseli državnih lastnikov, saj se zaradi navzočnosti državnega kapitala bankam običajno izboljšuje boniteta, vendar ni bilo tako. Ko je denar želelo vplačati eno od teh podjetij, se je poslovalnica NKBM, kjer je želel to storiti, nenadoma zaprla, je povedal.

"Izbrali smo družbe, ki so imele likvidna sredstva in so dobro poslovale," pa je o trojici izbranih podjetij, ki so morala dokapitalizirati NKBM, povedala prva predsednica uprave AUKN Dagmar Komar. Izbrali so jih sami v AUKN in ne po nareku vlade, je zatrdila.

Na očitek Pogačnika, da delnice NKBM, ki so jih morala kupiti ta tri podjetja, danes niso vredne nič, je Komarjeva zatrdila, da so jih izbrali skrbno in odgovorno. "Izbrali smo podjetja, za katera smo takrat ocenili, da jih ne bomo ogrozili, če bodo vstopila v NKBM," je dejala.

Ob tem je opozorila, da takrat sploh ni bilo strategije upravljanja kapitalskih naložb države. V agenciji so jo sicer pripravili, vendar je vlada ni potrdila. Zakaj, Komarjeva ne ve, po njeni oceni pa je bil vzrok v dejstvu, da se je to dogajalo tik pred menjavo vlade, med ključnimi ministri pa ni bilo soglasja ali poguma za to.

Bila je še bolj konkretna: "Trije ključni ministri, to so Gaspari, Križanič in Radičeva, po moji oceni niso bili usklajeni glede tega dokumenta." Prihajalo je denimo do primerov, ko se je pri določeni naložbi en minister zavzemal za eno, drugi pa za drugo stvar.

"Pešal je nadzor na ravni nadzornih svetov in njihovih komisij in tudi Banka Slovenije je svojo nalogo slabše odigrala," pa je Komarjeva odgovorila na vprašanje, kdo je po njenem mnenju kriv za večmilijardno luknjo v bankah. Še posebej jo je presenetilo, da v centralni banki niso imeli ljudi, ki bi se ukvarjali z ugotavljanjem nepravilnosti in kršitev v bankah.

Komisija bi morala danes zaslišati še tretjega povabljenega člana uprave AUKN Danila Grašiča, ki pa se je opravičil. Pogačnik je napovedal, da mu bodo v naslednjih dneh še enkrat poslali vabilo, sicer pa je možna tudi privedba prek odredbe sodišča.