ZA BOLJŠE ODNOSE Z JUŽNO SOSEDO: Predsednik bi umaknil žičnato ograjo

Predsednik Pahor je prepričan, da ima Slovenija dovolj časa, da ponovno postavi ograje v primeru, če bi se Turčija odločila odpreti mejo za begunce. Njena odstranitev pa bi pripomogla k izboljšanju odnosov z južno sosedo.

Slovenska vlada zaradi nepredvidljivosti razmer v Turčiji in drugih državah, kjer se zadržuje veliko število migrantov, nima namena odstraniti tehničnih ovir. Da migranti potrebujejo zaščito in ne ograj, menijo v Amnesty International (AI), kjer obžalujejo, da Slovenija ne vlaga več truda, da bi ljudem, ki bežijo pred vojno, zagotovila human sprejem in zaščito. Namesto tega se postavljajo ograje in sprejemajo zakoni, ki kršijo že davno sprejete človekove pravice, še pravijo v AI.

Žičnata ograja ima ostra rezila, ki lahko poškodujejo in zato predstavljajo neposredno fizično nevarnost, kar pa je po navedbah AI v nasprotju z mednarodnimi načeli. S postavljanjem 188-kilometrske ograje oziroma tehničnih ovir je Slovenija pričela pred več kot letom dni in sega od mejnega prehoda s Hrvaško Gibina, v Razkrižju, do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper. Največji pritisk beguncev je bil sicer v Dobovi.

Začasne ovire na prehodnih mestih, na mejnih prehodih, v strnjenih naselij, na turističnih destinacijah in na območjih, ki jih ogroža visok vodostaj rek, so letos začeli nadomeščati s panelnimi. Do sedaj so zamenjali šestino. Lokalne skupnosti nad ograjami niso bile navdušene, a večjih negodovanj v zadnjem času ni.

S postavitvijo tehničnih ovir nadaljujejo na nekaterih ključnih območjih, kjer bi lahko prišlo do množičnega prihajanja migrantov v Slovenijo. Katera so ta območja, ostaja zaupen podatek, in ravno neinformiranost pušča prebivalcem ob meji grenak priokus.

Vlada je oktobra sprejela spremembe Zakona o nadzoru državne meje, ki obsega tudi odškodnine lastnikom zemljišč zaradi njihove neuporabe. Vlada je ocenila, da bo za izplačilo odškodnin porabila 280.000 evrov.