Z njimi se hvalimo v svetu, nimamo pa nekaj tisočakov za muzej ...

Že pred dnevi smo na Regionalu pisali, da se je zapletlo pri financiranju Muzeja solinarstva. Z njim upravlja Pomorski muzej, ki je do sedaj od Ministrstva za okolje in prostor prejmal minimalna potrebna sredstva za obratovanje in vzdrževanje zbirke. Takšna ureditev velja vse od leta 2011, ko je okoljsko ministrstvo sprejelo precej čudno odločitev, da vstopnino iz parka, ki se je prej delila med muzejem in krajinskim parkom popolnoma prepusti upravljalcu parka, torej družbi Soline d.o.o., ter se zavezalo, da bo samo financiralo delovanje muzeja solinarstva. 

Ministrstvo leta 2011 podpisalo odlok sebi v škodo

Kljub čudni odločitvi in dejstvu, da so se sredstva iz leta v leto nižala je sistem nekako deloval, vse do letos, ko je ministrstvo dvignilo roke, češ da je zmanjkalo denarja in ni uspelo zbrati potrebnih 19.000 evrov. Rešitev, da bi na pomoč priskočili iz družbe Soline d.o.o. je za vodstvo muzeja nesprejemljivo. "Če bi nam priskočili na pomoč tako, da bi delili sredstva od vstopnine bi to seveda sprejeli, da pa gospodarska družba ponudi pomoč tako, da svoje zaposlene nudi kot delavce na zbirkah, ki jih pripravljajo kustosi in strokovni sodelavci enostavno ne gre," je odločen direktor Franco Juri. 

Še najbolj moteč je zanj to, da je finaciranje pred leti že bilo urejeno. "Pred famoznim odlokom smo mi sprva sami pobirali vstopnino in proizvajali so po tradicionalni metodi, s čimer smo letno zaslužili 70.000 evrov in pokrili skoraj vse stroške. Če vštejemo še plače, ki jih sedaj daje muzej in vse dodatne aktivnosti, je stroškov za 100.000 evrov na leto. Teh 19.000 je res tisti minimum za preživetje, s čimer pa smo v preteklih letih veliko naredili," še dodaja Juri. 

Obveznosti znane, način financiranja ne

Nato je trženje parka prevzel krajinski park, denar so si z muzejem delili in še vedno je sistem nekako finaciral, z letošnjim letom in vztrajanjem ministrice Irene Majcen pa se je vse skupaj sesulo. "Mi imamo v odloku zelo dobro definirane obveznosti s solinarskim muzejem, nikjer pa jasno ne piše, kako se bo ta financiral," opozarja Juri. 

 

Na slabo spisan odlok, ki bi lahko prinesel težave in jih tudi je, je opozarjala že tedanja direktorica Martina Gamboz, a ni to ni preprečilo sprejetja. "Država pri tem zares izpade nekredibilen partner, saj ne izpolnjuje svojih obveznosti. Naj se drži pogodbe, ker občina ne bo prevzemala nase novih bremen, to smo naredili že v več primerih, v katerih se je država enostavno umaknila," precej jezno pravi piranski župan Peter Bossman. 

V ozadju trma ali politično preigravanje?

A ravno zato, ker gre za vprašanje nekaj tisočakov, ki jih naj ministrstvo ne bi našlo, se Juri sprašuje, ali ne gre morda že za politično vprašanje s preigravanji v ozadju. Utiranje terena bodočemu lastniku Telekoma, ki bo posredno lahko upravljal tudi s krajinskim parkom Sečoveljske soline. "Morda pa je vse skupaj namerno, da se kupcu Telekoma ne bo potrebno ukvarjati z nekim nadležnim javnim zavodom, kot je Pomorski muzej in nas zato mečejo iz vseh postopkov, da bi novi kupec dobil povsem poenostavljeno shemo upravljanja," zaključuje Juri.

Tudi sam se bo v prihodnjih dneh pridružil dežuranju v muzeju, ki bo odprt v turnusih po nekaj ur dnevno, bo pa zaprt med vikendi in prazniki.  A kljub temu pričakuje, da bo prevladala zdrava pamet in bo Ministrstvo za okolje poiskalo teh 19.000 evrov, za delovanje solinarskega muzeja.