VSA OBALNA INFRASTRUKTURA: Predor Markovec in bazen v Luki. Drugi tir? Mrtva točka.

Brez dvoma je bil najpomembnejši izpeljan infrastrukturni projekt v Istri v iztekajočem se letu odprtje predora Markovec za promet. Odločitev o gradnji predora je bila sicer sprejeta že v 80. letih minulega stoletja, predlog državnega lokacijskega načrta za projekt hitre ceste Koper-Izola pa so sprejeli leta 2004. Zapleti so se začeli že pred gradnjo predora in so se ob številnih pritožbah in v času gospodarske krize stečajih izvajalcev vrstili še med samo gradnjo.

Novi, 5,2 kilometrov dolgi odsek hitre ceste na relaciji Koper-Izola, ki vključuje dobra dva kilometra dolg dvocevni predor, je sicer močno razbremenil promet po stari obalni cesti, ki je prešla pod upravljanje koprske in izolske občine. Kljub temu pa ostaja prihodnost tega območja, ki ga želita občini v prihodnosti nameniti turizmu in razvoju, zaradi negotovosti glede uvedbe lokalnih vinjet pod vprašajem.

O lokalnih vinjetah prihodnje leto

Župana Kopra in Izole, Boris Popovič in Igor Kolenc, sta po odprtju predora predstavila predlog uvedbe izmenično enosmernega prometa na obalni cesti, pri čemer bi preostali pas namenili kolesarjem, rolkarjem in drugim. Pogoj za takšno ureditev pa bi bila uvedba lokalne vinjete. Na ministrstvu za infrastrukturo kljub obljubam še niso uspeli pripraviti analize morebitne uvedbe vinjet, zato je Popovič celo napovedal, da se bo mestna občina odpovedala obalni cesti. Kaj se bo iz vsega izcimilo, pa bo verjetno jasno v prihodnjem letu.

Novi odsek hitre ceste sicer ni prinesel revolucionarnih sprememb glede prometne povezave do hrvaške meje, saj bo za to treba zgraditi še odsek od konca sedanje hitre ceste pri Jagodju do Lucije. Zato so obalni župani predlagali alternativno traso, ki bi se od Izole usmerila pod Barede proti naselju Bandelj, kjer bi se priključila na obstoječo cesto do mejnega prehoda Dragonja. V zvezi s tem predlogom naj bi na infrastrukturnem ministrstvu že izdelali projektno nalogo, tudi usoda tega predloga pa bo bolj jasna po novem letu.

Pred drugim tirom bo izvlečni tir

Po drugi strani se začetek gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom vse bolj odmika. Po zadnjih napovedih ministra Petra Gašperšiča bo prva priložnost za pridobitev sredstev kandidatura na razpis evropskega instrumenta za povezovanje Evrope predvidoma konec leta 2016. Pred tem je predvidena gradnja izvlečnega tira, a je jasno, da je to kljub ministrovim obljubam lahko zgolj delna in začasna rešitev.

V Luki so bili kljub temu ob konstantnem povečanju pretovora - pred kratkim so pretovorili rekordnih 700.000 kontejnerskih enot, skupni ladijski pretovor v prvih devetih mesecih leta pa se je približal 15,5 milijona ton - zelo aktivni. S poglobitvijo prvega bazena kontejnerskega terminala na 15 metrov bodo omogočili sprejem ladij z do 20.000 kontejnerskimi enotami kapacitete, sicer pa na kontejnerskem terminalu v prihodnjih petih letih načrtujejo za kar 235 milijonov evrov vlaganj.

Nadaljni pogovori o luški koncesnini

Nekoliko nepričakovano pa je koprski mestni svet na redni decembrski seji sprejel sklep o nasprotovanju širitvi prvega pomola. To potezo je sicer mogoče razumeti predvsem v luči nedavne odločitve ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo koprske občine za oceno ustavnosti uredbe v zvezi z načinom delitve koncesijske dajatve med Koprom in Ankaranom. V njej torej ni prepoznavati poskusa miniranja razvoja pristanišča, pač pa izhodišče za nadaljnje pogovore o delitvi koncesnine.