Volitve še pred poletjem?

Bratuškova je po okoli uri in pol dolgem pogovoru s predsedniki treh koalicijskih strank napovedala, da bo v ponedeljek predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika DZ Janka Vebra obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade. Poudarila je, da panika ni potrebna, saj da so stabilizirali javne finance, tudi ocene gospodarske aktivnosti so boljše od napovedanih.

Po njeni oceni bi bil prvi možen datum volitev že 22. junij. A kdaj volitve bodo, je zdaj v rokah poslancev. Bratuškova jih je pozvala, naj se odrečejo predlaganju mandatarja. Pahor se je tej možnosti že odpovedal.

Bratuškova je sicer dejala tudi, da bi bile predčasne volitve še pred poletjem najboljše "ne za Alenko Bratušek in ne za katerokoli stranko, tudi nove ali pa tisto, ki jo vodi pravnomočno obtožen predsednik", ampak za državo.

Kaj sledi?

Po poslovniku DZ mora Bratuškova o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika DZ, to obvestilo pa se uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom.

Morebitne nove predloge za predsednika vlade lahko vloži predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. DZ pa lahko o tem na tajnem glasovanju odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Za izvolitev mandatarja je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 46.

Če DZ ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike v 30 dneh razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Glede scenarija predčasnih volitev pred poletnimi počitnicami se sicer mnenja pravnikov razlikujejo. Za volitve denimo 22. junija bi namreč morali skrajšati redne roke za razpustitev vlade in razpis volitev. To pomeni, da bi se moralo več kot 80 poslancev nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.