Volilna udeležba do 11. ure 13 odstotna

Udeležba do 11. ure je bila nekoliko nižja od tiste na lokalnih volitvah leta 2010 in 2006, pa tudi od udeležbe do 11. ure na julijskih državnozborskih volitvah, navajajo na ministrstvu za javno upravo. Leta 2006 je do 11. ure na volišča odšlo 18,8 odstotka volilnih upravičencev, leta 2010 pa 15,42 odstotka.

Najvišja je bila volilna udeležba v Občini Osilnica, in sicer 45,60-odstotna, najnižja pa v Občini Žetale, kjer je na volišča do 11. ure odšlo 7,8 odstotka volilnih upravičencev.

V Ankaranu udeležba dvakrat višja od povprečja

Tokrat prvič volijo volivci v novoustanovljeni Občini Ankaran. Udeležba je bila več kot dvakrat višja od povprečja in sicer kar 28,76-odstotna in je druga najvišja v državi, navajajo na ministrstvu.

Današnje redne lokalne volitve pomenijo začetek konca petega mandata občinskih organov po reformi lokalne samouprave leta 1993. Število občin se je v tem času povečalo s prvotnih 147 v letu 1994 na skupno 212. Zadnja je bila ustanovljena Občina Ankaran, ki bo pričela z delovanjem po konstituiranju občinskih organov, finančno pa s 1. januarjem prihodnje leto, navajajo na ministrstvu.

Kot še dodajajo, v 63 občinah, torej skoraj tretjini vseh občin, občinski svet volijo po večinskem volilnem sistemu, v preostalih pa po proporcionalnem. Na volitvah bo poleg 212 županov izvoljenih še 3336 članov občinskih svetov, od tega v 19 občinah en romski svetnik, v štirih obalnih občinah skupno devet predstavnikov italijanske narodne skupnosti in v petih občinah v Pomurju sedem predstavnikov madžarske narodne skupnosti.

Novost: volilno pravico ima približno trikrat več tujcev kot pred štirimi leti

Novost tokratnih lokalnih volitev je, da ima volilno pravico približno trikrat več tujcev kot pred štirimi leti, skupno po oceni ministrstva za javno upravo 73.822 oseb. To je posledica spremenjenega zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom držav članic EU omogoča, da volijo in so voljeni v občinski svet takoj, ko se stalno ali začasno prijavijo. Doslej so morali imeti v Sloveniji najmanj pet let prijavljeno stalno prebivališče, kar je bilo v nasprotju z evropsko direktivo, ki ureja volilno pravico.

Državljani t.i. tretjih držav imajo - pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v Sloveniji najmanj pet let - pravico voliti na lokalnih volitvah, kandidirati pa ne, še pojasnjujejo na ministrstvu.