Virant: Raziskava bančnega kriminala ena najvišjih prioritet v Sloveniji
Preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode, od tega so za 70 milijonov evrov nepravilnosti že podali ovadbe. Po mnenju notranjega ministra Gregorja Viranta je ena najvišjih prioritet v Sloveniji raziskava bančnega kriminala, česar bi se morali zavedati tudi v vodstvu NLB.

Virant je danes predstavil vmesno poročilo o stanju preiskav v bančnem sistemu, ki ga je pred časom naročil policiji. "Bliža se trenutek, ko bomo izvedeli, koliko denarja bomo namenili bankam, zlasti državnim, zaradi luknje, ki je nastala zaradi napak in morebitnih kaznivih dejanj," je dejal.
Gospodarski kriminal in korupcija sta med prioritetami policije, znotraj tega pa je velik poudarek na preiskavi nepravilnosti v bančnem sistemu. "Gre za dejanja z veliko škodo, ki so ogrozila slovenski finančni sistem, davkoplačevalci pa bodo plačali za omogočanje njihovega delovanja," je dejal.
Z letom 2011 začetek intenzivnih preiskav
V bankah se je intenzivno preiskovanje začelo leta 2011 s preiskavo nepravilnosti v Hypo banki, jeseni lani pa se je preselilo tudi v NLB, NKBM in Gorenjsko banko, kasneje pa še v Factor banko in Probanko.

Preiskovalci po ministrovih besedah večkrat poudarjajo, kako je za uspešno preiskavo pomembno sodelovanje vodstev bank. Kot primer dobre prakse je Virant izpostavil Hypo banko, katere vodstvo je bilo po njegovi oceni zelo kooperativno. Samo je tudi najelo strokovno službo, ki je opravila forenzično analizo, ter jo nato predalo preiskovalcem.
Vodstvo NLB ni želelo izročiti dokumentacije
Bistveno slabše pa so izkušnje preiskovalcev z NLB, je opozoril minister. Vodstvo te banke se je namreč postavilo na stališče, da obstajajo zakonski zadržki za predajo dokumentacije, češ da gre za bančno trajnost. Dokumentacije niso želeli izročiti niti potem, ko je sodišče potrdilo, da policija zanjo ne potrebuje posebne odredbe.
Zato bo Virant predlagal spremembo 215. člena zakona o bančništvu, po kateri izjema bančne tajnosti ne bi veljala, če bi šlo za izročanje dokumentacije policiji, tožilstvu in sodišču. Odkrivanje bančnega kriminala je v Sloveniji ena najvišjih prioritet in nesprejemljivo je, da se vodstvo NLB tega ne zaveda, je še poudaril notranji minister.
Specializirane preiskovalne skupine in tožilstvo
V okviru preiskave so se sicer organizirale specializirane preiskovalne skupine, v katerih sodelujejo specializirano državno tožilstvo, policija in Komisija za preprečevanje korupcije. Kot je pojasnil Virant, trenutno delujeta dve takšni preiskovalni komisiji.
Preiskave so zelo zahtevne, ker veliko lovk sega v balkanske države, pa sodelujejo tudi z organi v tujini. Pomembno je, da so ovadbe podprte s trdnimi dokazi, da bi na koncu prišli do obsodilnih sodb, je poudaril Virant.
Čestitke in podpora preiskovalcem
Preiskovalcem je izrekel čestitke in podporo. Poudaril je, da imajo njegovo zeleno luč tudi za potrebne nove zaposlitve. Največje ozko grlo se v preiskavah po njegovih besedah sicer pojavlja na področju računalniške forenzike.
Danes bodo o preiskavi spregovorili tudi direktor NPU Darko Majhenič, vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan in okrožni državni tožilec Jože Kozina.
Vir: Uredništvo/STA



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.