VELIKI PETEK: Dan za strogi post, kaj pa pirhi, kako jih boste pobarvali?

Po cerkvah bodo brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob, ki ga obiskujejo verniki.

Obred velikega petka bo danes popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil papež Frančišek, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta molil še križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.

Slovesnosti ob velikem petku bodo danes potekale tudi v Jeruzalemu in drugod po svetu, obrede velikega petka pripravljajo tudi po slovenskih cerkvah. V ljubljanski stolnici bo bogoslužje vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Evangeličanski škof Geza Filo pa bo imel bogoslužje v evangeličanski cerkvi v Ljubljani.

Podobno kot v Katoliški cerkvi na veliki petek liturgije ne pripravljajo v pravoslavnih cerkvah, kjer letos veliko noč obeležujejo isti dan kot katoličani in evangeličani, ampak pripravijo posebna bogoslužja, povezana s sporočilom o trpljenju.

Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki kristjane uvede v veliko noč - največji krščanski praznik.

Na velikonočni mizi so nepogrešljivi barviti pirhi

Med tradicionalnimi velikonočnimi jedmi so pirhi, ki v ljudskem izročilu pomenijo kaplje Kristusove krvi. Večina slovenskih pokrajin je ohranila bogato dediščino okraševanja in barvanja jajc, od belokranjskih pisanic, prekmurskih remenic do brkinskih pirhov. Z različnimi tehnikami, vzorci in motivi jim vsak lahko podeli svoj pečat, omejitev ni.

Ena bolj prepoznavnih načinov poslikave velikonočnih jajc je batik tehnika, ki se je ohranila zlasti v Beli krajini, kjer so pisanice po trditvah Belokranjskega muzeja tudi eden njihovih najbolj prepoznavnih spominkov.

S stopljenim voskom narišejo okraske na jajca, ki jih kasneje pobarvajo v rdeči in črni barvi. Na ta način jajca krasijo tudi v Prekmurju, ki takim pirhom pravijo remenice ali remenke, beseda pa izhaja iz staroprekmurskega izraza za rdeče.

Poleg batik tehnike je pogost način okrasitve jajc tudi praskanje. Z ostrim predmetom, kot so škarjice ali noži, motive praskajo na območju Metlike, kjer te pirhe imenujejo drsanke, v Prekmurju, kjer jim pravijo škrabanke, pa tudi v Brkinih.

Preden se jajca barvajo in krasijo, jih je treba trdo skuhati. Po končanem delu jih velikokrat namažejo s slanino ali oljem, da se bolj svetijo. Nepogrešljiv je tudi kis, ki poskrbi, da se barva bolje oprime jajc. Poleg kuhanih jajc krasijo tudi spihana jajca oz. jajčne lupine.

Etnologinja v Slovenskem etnografskem muzeju Nena Židov je za STA potrdila navedbe mnogih strokovnjakov, da pirhe v skladu z ljudskim izročilom v Sloveniji še vedno krasijo v Beli krajini, Prekmurju in v Beneški Sloveniji. Med bolj inovativnimi načini okrasitve pirhov je izpostavila način Franca Groma. T. i. vrhniški pirhi so izdelani z zahtevnim prebadanjem jajčne lupine.

Vračajo se naravna barvila

Danes se za barvanje velikonočnih pirhov vse bolj uveljavljajo naravna barvila. Morda najbolj priljubljeno, ki ga je izpostavila tudi Židova, je barvanje jajc v čebulnih olupkih. Na ta način so jajca barvale že naše babice. Na surova jajca lahko, da pirhe popestrimo z vzorci, namestimo različne cvetove ali liste, nato pa jajca, preden jih damo kuhat, ovijemo v nogavico ali gazo.

Mnogi med okolju prijaznimi načini barvanja jajc poleg čebulnih olupkov prisegajo še na rdeče vino, borovnice, špinačo, zelje, rdečo peso, kurkumo, žafraniko, prave čaje, kavo in drugo.

Internet je prava zakladnica idej, kako se na inovativen način lotiti tradicionalne velikonočne naloge, da bodo pirhi kar najbolj izstopali. Med predlogi so na primer barvanje jajc s svilo, peno za britje, voščenkami, servietno tehniko, sladkorjem in bleščicami.

V tem času se z različnimi tehnikami in načini poslikave velikonočnih jajc posamezniki lahko pobliže spoznajo na številnih delavnicah ali pa obiščejo katero izmed razstav.