VELIKA SELITEV ZAPORNIKOV: Novo poglavje se začenja v sodobnem zaporu v Dobrunjah

Koliko zaprtih oseb so danes preselili oziroma koliko jih bo bivalo v Dobrunjah, Goran Narić ni želel razkriti. Poudaril pa je, da so se na selitev pripravljali dalj časa, prepoznali morebitna tveganja in poskrbeli za ustrezne varnostne ukrepe. Pri operaciji so poleg pravosodnih policistov sodelovali tudi pripadniki različnih enot policije.

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše je v jutranji izjavi dejal, da je današnji dan, ko zaključujejo zadnjo fazo selitve, za upravo eden srečnejših. "Namreč že vrsto let se soočamo s prezasedenostjo in verjamem, da bomo s to novo pridobitvijo rešili vsaj en del tega problema," je poudaril.

Selitev prinaša tudi drugačno organizacijo dela za zaposlene. Perše je izpostavil, da bodo z novimi prostori dobili sodoben, varen in funkcionalen zapor, ki bo omogočal boljše delovne pogoje ter izvajanje programov za zaprte osebe.

"Predvsem pa je bistveno to, da z novimi prostori dobivamo sodoben, varen, funkcionalen zapor, ki bo v dobro zaposlenim, obenem pa bo omogočal programe, ki jih bomo nudili našim zaprtim osebam, tako da jih lahko na nek način pripravimo na življenje po prestani kazni," je dejal.

Z novim načinom dela in komunikacije naj bi po Peršetovih besedah zmanjšali potrebo po pravosodnih policistih, vendar ob tem pričakuje nadaljnje kadrovske okrepitve. "Vendar pa verjamem in se nadejam, da bomo tudi tako, kot se to že dogaja v zadnjem času, začeli popolnjevati naše vrste," je povedal.

Tudi Narić je potrdil, da je novi zapor opremljen z eno najsodobnejših tehničnih oprem za varovanje, ki bo zaposlenim olajšala delo, zaprtim osebam pa omogočila "boljše izhodišče za njihovo obravnavo".

Direktor se je ob tem zahvalil lokalni skupnosti za prijazen sprejem in zagotovil, da si bodo prizadevali za sožitje ter dobre medsosedske odnose. "Pogosto zapore kot institucijo povezujemo z nekimi zidovi in rešetkami, pozabljamo pa, da sistem, ki ga imamo, smo v bistvu ljudje, ki opravljamo zelo zahtevno in odgovorno delo s specifično populacijo in družbi na tak način tudi omogočamo varnost," je opozoril Narić.

Perše je ob tem izpostavil tudi zahtevne kadrovske razmere na področju zagotavljanja varnosti. Po njegovem mnenju bo morala država "zagotoviti ustrezne pogoje, ne samo za zaporski sistem, ampak bo nasploh treba v družbi več resursov nameniti varnosti".

Kljub težavam je izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo obrniti trend zaposlovanja. "Dobivamo nove kadre, tako pravosodne policiste kot ostali del. Ni pa to še zadovoljujoče," je dejal in izrazil prepričanje, da bodo zaposleni ljubljanskega zapora poskrbeli za varno delovanje novega zavoda. "V nadaljevanju bo Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana prispeval k sistemu na tak način, da bomo razbremenjevali druge lokacije," je napovedal Narić.

Zapor na Povšetovi ulici tako zapira svoja vrata, čeprav bodo v delu gospodarskih prostorov še nekaj časa nadaljevali dejavnost. Vodstvo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je ministru za pravosodje Mihaelu Zupančiču že predlagalo, da bi objekt na Povšetovi prodali ali zamenjali. Sredstva, pridobljena s prodajo, bi nato namenili obnovi ženskega zapora na Igu, je še pojasnil Perše.