Večji pretovor, višji prihodki

"V skupnem seštevku smo primerjalno z lanskim obdobjem zabeležili enako rast pretovora kot v prvem četrtletju, vendar so razmerja med blagovnimi skupinami drugačna. Najbolj je to opazno pri kontejnerjih, ker nova direktna linija z Daljnim vzhodom očitno še ni uspela nadomestiti izpada druge ladijske linije, ki je usahnila konec lanskega leta," so rezultate pospremili v Luki Koper.

V luki so v tem obdobju računali tudi na večjo globino plovnega kanala. Dela, ki so v domeni države, bi se morala začeti že v začetku leta, vendar se bodo zaradi različnih zapletov začela predvidoma šele konec tega meseca. "V praksi to pomeni, da v Koper še ne morejo kontejnerske ladje, ki bi prevažale več kot 6500 kontejnerskih enot oz. morajo najprej v Trst, zaradi česar Koper izgublja svojo konkurenčnost," so opozorili.

Po drugi strani pa je prednost koprskega pristanišča prav njegova več namenskost, saj izpad ene vrste blaga lažje nadomestimo z drugo, ki je lahko še bolj donosna, so navedli. Prihodke so tako, kot so navedli, najbolj povečali na blagovni skupini avtomobili, sledijo sipki in razsuti tovori ter generalni tovori, medtem ko so na ostalih blagovnih skupinah zaostajali le za eno odstotno točko.

Pristanišče je, kot so še izpostavili v Luki Koper, le eden od členov v logistični verigi in kakršna koli sprememba na logistični poti vpliva na njegovo dejavnost. "Če ne bomo poskrbeli za primerno infrastrukturo okoli njega, bo tudi ta, sicer perspektiven člen, na dolgi rok stagniral," so poudarili.

Po podatkih Organizacije evropskih pristanišč (ESPO) so evropska pristanišča v prvem letošnjem četrtletju rasla počasneje (+1,7 odstotka) kot v prvem lanskem četrtletju (+4,7 odstotka). Glede na vrsto tovora so v povprečju najbolj zrasli sipki/razsuti in generalni tovori, najslabše pa so se odrezali tekoči tovori ter Ro-Ro promet. Kontejnerski promet je zrasel v povprečju za 3,8 odstotka, a znatno manj kot v enakem obdobju lani.