VČERAJ PROSLAVA, DANES VETO: Smo praznik vrnitev Primorske k matični domovini pod tem imenom letos obeležili zadnjič? (FOTO)

Kot je dejal predsednik vlade Golob, je Primorska dežela sonca, gostoljubnosti in svobodomiselnih ljudi. Verjame, da ta praznik ni zgolj praznik Primorcev, ampak slovenskega naroda. Po njegovih besedah je prva svetovna vojna prinesla grozote, ki so v družbi pustile neizbrisne sledi nasilja in zatiranja, prebudile pa neizmerno željo po svobodi in uporu proti ideologiji sovraštva.

Zamejskim rojakom je sporočil, da Slovenija ostaja njihova matična domovina in da je njihov boj za identiteto ter jezik zapisan v našem srcu in kolektivnem spominu. Kot je Golob še dejal na proslavi, zgodovina v sebi nosi niz brezčasnih lekcij o tem, kako ideologija sovraštva in nestrpnosti nikomur ni omogočila svobode.

Predsednik vlade ???????? dr. Robert Golob se je danes v Vipavi udeležil proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, kjer je bil slavnostni govornik. pic.twitter.com/pQ8efnztSY

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 15, 2024

Po njegovih besedah nekateri izmed aktualnih političnih voditeljev "ne razumejo te lekcije in odkrito simpatizirajo z istimi ideologijami v novi preobleki z ideologijami sovraštva in razdvajanja".

V nadaljevanju je poudaril, da je Slovenija danes varna država in da na nas ne padajo bombe. Opozoril je na sovražni govor, laži in manipulacije, ki ne ubijajo naših teles, ampak našo dušo. "Naša odgovornost je, da jih zavrnemo in zavarujemo naše skupne vrednote - vrednote sožitja in svobode. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot," je dejal.

Govor je zaključil z odločnostjo, da skupaj poskrbimo, da bo naš narod še naprej prosperiral.

"Sovražni govor, laži in manipulacije ne ubijajo naših teles, ubijajo pa našo dušo. Naša odgovornost je, da jih zavrnemo in zavarujemo naše skupne vrednote – vrednote sožitja in svobode. Moč naroda nikoli ne izhaja iz razdvajanja, ampak vedno samo iz skupnih vrednot." pic.twitter.com/RIhXNY7tn7

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 15, 2024

Župan občine Vipava Anton Lavrenčič je na proslavi dejal, da je zgodovina, v kateri so naši predniki med drugim doživeli fašistični režim, hudo vojno, teror in agresijo, med drugimi tudi Primorce naredila močne. "Želim si, da bi ta trud in voljo usmerili v izgradnjo družbe, ki bi bila sposobna presekati ideološke razlike in verovanje človeka," je dejal Lavrenčič.

Proslava, na kateri je bila navzoča tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, je obeležila 15. september 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, kamor spadajo Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre.

Proslavo so poleg Občine Vipava organizirali tudi Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava, Društvo veteranov Sever severne Primorske, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipava in Društvo TIGR Zgornje Vipavske doline.

Državni svet o vetu na preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini

Kot kaže, smo praznik pod tem imenom letos obeležili zadnjič, saj je državni zbor prejšnji teden na predlog skupine primorskih koalicijskih poslancev izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po kateri bo 15. september poslej praznik priključitve in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.

Meira Hot

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ni ustrezalo niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika.

Predlagatelji veta s svetnikom Brankom Tomažičem na čelu pa opozarjajo, da v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava, ob tem pa tistim zgodovinarjem, k spremembo zagovarjajo, očitajo, da to počnejo predvsem iz ideoloških vzgibov.

Branko Tomažič

Dodajajo, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja.

Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve pa zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona lahko zato po njihovem sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje, so navedli predlagatelji veta.

20 glasov za in 5 proti 

Državni svet je na današnji seji z 20 glasovi za in petimi proti izglasoval odložilni veto na minuli teden sprejete spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerimi bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve. DZ bo moral o zakonu odločati znova.