VARNA HRANA: V pekarstvu pozitiven trend, v mlekarstvu "boom"

Kot je navedla direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Bizjakova, so lani od samih nosilcev živilskih dejavnosti dobili osem prijav primerov tveganj v žitu in žitnih izdelkih, leto prej pa pet. "Mislim, da to ni toliko znak več neskladnosti, ampak je bolj znak osveščenosti nosilcev živilske dejavnosti," je ocenila.

Sicer pa so v okviru monitoringa onesnaževal v žitih in proizvodih na osnov žit lani pregledali 168 vzorcev, pri čemer se je glede na leto prej odstotek neskladnih vzorcev znižal z 8,6 na 5,4 odstotka. Težišče neskladnosti se je pri tem premaknilo na izdelke, ki so produkt dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Po besedah Bizjakove pesticidi v žitnem sektorju predstavljajo veliko manjše tveganje kot onesnaževala. Izmed 68 pregledanih vzorcev žit jih 66 oz. 97 odstotkov namreč ni vsebovalo ostankov pesticidov.

Tudi podatki mikrobiološkega vzorčenja med letoma 2013 in 2014 so spodbudni, saj so le štirje vzorci izmed 350 ocenjeni kot nevarni. Pri vsebnosti aditivov pa inšpekcija ni našla neskladnosti z zakonodajo.

Kar se tiče preverjanja skladnosti nosilcev dejavnosti, je Andreja Bizjak izpostavila "pozitiven preskok", ki se odraža v zmanjšanju deleža prekrškovnih postopkov. Izrazito izboljšanje je po njenih besedah opaziti glede sledljivosti, pa tudi opreme, rokov uporabe, čitljivosti, splošnega označevanja in usposabljanje zaposlenih. Rezerve pa še ostajajo na področjih dokumentacije, splošnih zahtev in prostorov ter osebne higiene.

Jana Ramuš iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je potegnila črto pod lansko žetvijo ter ugotavljala, da so zasledili nekoliko nižjo številko pri domačem odkupu pšenice, tudi kakovost je bila slabša, predvsem zaradi vremenskih pogojev, kar se je odrazilo tudi v količini. Posledično je bilo tudi nekoliko več krmne pšenice.

Slabša kakovost pšenice je bila prisotna v času celotne žetve, v primerjavi s prejšnjimi leti pa je bila precej nizka tudi cena pšenice. Pri odkupu koruze pa so bile številke podobne tistim iz prejšnjih let.

Izvoz žit je bil na sploh nekoliko nižji, se je pa malenkostno povečal uvoz žit. Pekarska panoga je v letu 2015 zaposlovala nekaj več kot 3600 ljudi in zabeležila 281 milijonov evrov prihodkov. Ramuševa je pri tem sicer opozorila na trend zmanjšanja obsega proizvodnje. Če je bilo v letu 2014 proizvedenih 82.000 ton svežega kruha in peciva, je proizvodnja v letu 2015 padlo na 72.000 ton.

Ramuševa je opozorila tudi na katalog živilskih izdelkov za javne naročnike, ki bo pripravljen v kratkem in bo v pomoč tako javnim zavodom pri pripravi razpisnih kriterijev.

Zbrane je nagovoril tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je izpostavil številčnost inšpekcijskih nadzorov v sektorju proizvodnje hrane. "Če imamo nekaj več nadzora, bo vsak, ki proizvaja hrano, to obrnil sebi v prid. To pa zato, ker potrošniki želimo biti varni," je dodal minister.

Židan je opozoril tudi na prepoznavnost potice v svetu ter pozval prisotne, naj končno pripravijo specifikacijo za potico in oddajo vlogo na ministrstvo. Obenem je povabil k premisleku o tem, da bi pekarska panoga vstopila v projekt Izbrana kakovost Slovenije. Ta že daje rezultate, saj denimo mlekarstvo, ki je kot prvo vstopilo v projekt, letos doživlja pravi "boom", je Židan podkrepil svoj poziv.

Glede specifikacije za potico je Ramuševa pojasnila, da je specifikacija že narejena, proizvajalci pa so jo tudi že testirali in podali pripombe. Z vložitvijo specifikacije na ministrstvu se je sicer zavleklo zaradi želje proizvajalcev, da se dodatno zaščiti še makov nadev. "Zadeva je končana, receptura in navodila za pripravo testa so definirana," prav tako so dokončane recepture za vse vrste potic, razen makove, ki se še testira.