V tujih rokah že kar nekaj (uspešnih) slovenskih podjetij

Lek pristal v rokah švicarskega Novartisa

Švicarski Novartis je prek hčerinske družbe Servipharm konec leta 2002 prevzel ljubljansko farmacevtsko družbo Lek, ki jo je takrat vodil odhajajoči minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja. Namera Švicarjev o prevzemu Leka je bila takrat pravo malo presenečenje. Javno ponudbo za odkup Lekovih delnic po 105.000 tolarjev za delnico je sprejelo 99,07 odstotka delničarjev, vrednost prevzema, takrat in še zdaj največjega v slovenski zgodovini, pa je znašala 203 milijarde tolarjev, kar znaša okoli 880 milijonov evrov. Dodatno je nato v Lek do zdaj vložil še skoraj 1,4 milijarde evrov.

Mercator po dolgoletnih prizadevanjih v rokah Agrokorja

Prav te dni se je zaključila verjetno najdaljša saga o prodaji kakega slovenskega podjetja. Hrvaški Agrokor je po letih prizadevanj vendarle in o močnem nasprotovanju dobil zeleno luč in zbral zadostna sredstva za nakup največjega slovenskega trgovskega podjetja Mercator, za kar je moral odšteti okoli pol milijarde evrov. Potem ko je junija letos od konzorcija prodajalcev pridobil 53,1-odstotni delež podjetja, je Agrokor objavil še prevzemno ponudbo za preostale delnice po isti ceni kot pri prodaji večinskega paketa - 86 evrov za delnico. Pridobil je 80,75 odstotka, skupaj z Mercatorjevimi lastnimi delnicami pa obvladuje 81,9 odstotka Mercatorja. Kupnina za 80,75-odstotni delež je znašala 261,5 milijona evrov, poleg tega pa je Agrokor trgovcu zagotovil še podrejeno posojilo v višini 220 milijonov evrov za dokapitalizacijo in obratna sredstva Mercatorja.

Atlantic Grupa prek Droge Kolinska do kave Barcaffe in paštete Argeta

Istrabenz in hrvaška Atlantic Grupa sta junija 2010 podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega deleža Droge Kolinske. Dogovorjena vrednost družbe je znašala 382 milijonov evrov, prejeto kupnino pa so zmanjšali za neto finančni dolg Droge Kolinske. Istrabenz je tako iztržil dobrih 243 milijonov evrov. Atlantic Grupi je pri prevzemu pomagala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Istrabenz je sredstva potreboval za poplačilo upnikov v okviru prisilne poravnave, Atlantic Grupa pa je tako prišla do nekaj največji slovenskih blagovnih znamk, kot so kava Barcaffe, pašteta Argeta in pijača Cockta. Te še naprej razvija.

S seznama 15 podjetij za privatizacijo prvi prodan Helios

Prvi s seznama 15 podjetij, ki jih je za privatizacijo predvidela vlada Alenke Bratušek, je bil prodan proizvajalec barv in lakov Helios. Oktobra lani je konzorcij prodajalcev podpisal pogodbo o prodaji 73,12-odstotnega deleža v tem domžalskem podjetju avstrijskemu holdingu Ring International po ceni 520 evrov za delnico. Aprila letos je kupec objavil še prevzemno namero za odkup vseh preostalih delnic Heliosa po isti ceni ter posledično svoj delež povečal na 99,5 odstotka, nato pa je iztisnil še male delničarje in postal 100-odstotni lastnik Heliosa. Dogovorjena cena za delnico pomeni, da je bil celoten Helios vreden več kot 250 milijonov evrov. Od tega je 145 milijonov evrov odpadlo na vrednost podjetja v smislu lastniškega kapitala, vračunan pa je še dolg podjetja ob koncu prvega polletja 2013. Avstrijski kupec je začel odpuščati, znižal pa je tudi plače, pri čemer je do racionalizacije prišlo že celo tik pred prevzemom. Potem ko je pristojni minister celo napovedal, da bo ministrstvo zaradi domnevnih nepravilnosti pri financiranju prodaje Heliosa vložilo kazenske ovadbe, pa je to napoved umaknil. V družbi so medtem po pretresih in nesoglasjih vzpostavili socialni dialog.

 

Aerodrom Ljubljana pod okriljem nemškega Fraporta

Nemška družba Fraport, ki upravlja z letališčem v Frankfurtu, je danes s prodajalci 75,5 odstotka Aerodroma Ljubljana podpisala kupoprodajno pogodbo. Med prodajalci so daleč najpomembnejša država in posredno državne družbe. Fraport je za delnico odštel 61,75 evra, kar pomeni, da je za 75,5-odstotni delež plačal 177,1 milijona evrov, za celotno družbo pa bo moral odšteti 234,4 milijona evrov. Aerodrom Ljubljana, za katerega je bilo zanimanje med uglednimi družbami iz sektorja precejšnje, je tako postal naslednja od državnih naložb z omenjenega seznama, ki je dobila novega lastnika. Nemški lastniki obljubljajo dolgoročni razvoj letališča, stavijo pa na razvoj tako tovornega kot potniškega prometa.

Banka Koper v roke italijanskih bankirjev

Precej prahu je pred leti dvignil prevzem Banke Koper, ki jo je kupila italijanska bančna skupina SanPaolo IMI iz Torina (danes Intesa Sanpaolo). Prevzem je potekal postopno; konec leta 2001 so Italijani od Luke Koper prevzeli 15 odstotkov banke, potem ko so z Luko ter ostalima največjima lastnikoma, Istrabenzom in Intereuropo, podpisali pogodbo o prodaji večinskega deleža v banki po ceni 101.971,72 tolarja za delnico. Naslednje leto so objavili ponudbo za prevzem Banke Koper in višino ponujene cene nato večkrat zvišali do končne cene 102.011,72 tolarja (425,69 evra) za delnico. Februarja 2002 je tako SanPaolo IMI postala 62,1-odstotna lastnica Banke Koper. Skupaj je za ta delež odštela okoli 33,6 milijarde tolarjev oziroma 140,2 milijona evrov. Konec leta 2006 in v začetku leta 2007 je Intesa Sanpaolo od Intereurope, Luke Koper in Istrabenza odkupila še dodatne delnice, tako da se je njen lastniški delež v Banki Koper povzpel na 91,2 odstotka. Intereuropa je 8,7 odstotka vseh delnic Banke Koper prodala za slabih 25 milijonov evrov, zelo podobno ceno sta za vsak po 8,3 odstotka delnic iztržila tudi Istrabenz in Luka Koper, skupaj torej skoraj 75 milijonov evrov.

Simobil prevzel avstrijski operater

Na drugega največjega operaterja slovenske mobilne telefonije je že kmalu oko vrgel Mobilkom Austria, ki je julija 2000 delničarjem poslal ponudbo za odkup delnic Simobila. Februarja 2001 je to hčerinsko podjetje avstrijskega operaterja telefonije Telekom Austria kupilo 49-odstotni lastniški delež v Simobilu; poleg tega je 26 odstotkov plus eno delnico kupilo slovensko podjetje Teleimpuls, v katerem je imel Mobilkom 49-odstotni delež. Za nakup je Mobilkom plačal 141 milijonov evrov in napovedal, da bo vse preostale delnice podjetja kupil pozneje, ko bo možno neposredno tuje lastništvo v Simobilu. To je tudi storil in maja 2006 postal njegov 100-odstotni lastnik. Za preostali delež v Simobilu so Avstrijci odšteli 39,6 milijona evrov. Simobil je od takrat s stalnimi vlaganji okrepil svoj položaj na trgu in obvladuje okoli tretjinski delež

Francozi oko vrgli na SKB banko

Tudi med slovenskimi bankami, ki nam v zadnjih letih povzročajo nemalo težav, smo zabeležili uspešen primer prodaje. Francoska bančna skupina Societe Generale je v začetku leta 2001 kupila 96,46 odstotka delnic SKB banke. Za delnico so plačali 19 evrov, kar pomeni, da je bil omenjeni delež "težak" približno 143 milijonov evrov. SKB banka, ki je bila v času prodaje v nezavidljivem položaju, je nato postala trdna banka, ki v času zadnje finančne in gospodarske krize ni imela večjih težav.

Nemški Mahle kupil Letriko

Konzorcij prodajalcev, med katerimi so bili državni Modra zavarovalnica, Nova Ljubljanska banka, Slovenski državni holding, Družba za upravljanje terjatev bank in Triglav skladi, je skoraj 54-odstotni delež v Letriki junija prodal nemški skupini Mahle. Nemci so za delnico odšteli 67,10 evra, za nekaj več kot polovico Letrike, ki deluje v avtomobilski industriji, pa 58,3 milijona evrov. Nato so lastniški delež povečali na približno 80 odstotkov, med drugim na račun odkupa Kolektorjevega deleža. Po ceni 67,10 evra za delnico je 80-odstotni delež vreden približno 86 milijonov evrov.

Rusi vložili v slovensko jeklarstvo

Država se je marca 2007 odločila prodati svoj 55,35-odstotni delež v Slovenski industriji jekla (Sij). Za najprimernejšega kupca je izbrala ruska podjetja, združena v skupini Koks. Vlada je s prodajo iztržila 105 milijonov evrov oz. 190,73 evra za delnico, v Siju pa je ohranila 25-odstotni delež plus eno delnico. Prodajo je pod drobnogled vzelo računsko sodišče ter ugotovilo, da vlada ni ravnala učinkovito in da bi lahko iztržila višjo kupnino. Kupec, ki je v namene prevzema v Sloveniji ustanovil družbo Dilon, je kasneje po enaki ceni ponudil odkup delnic tudi družbi pooblaščenki z Raven na Koroškem, kjer so ponudbo sprva zavrnili, a letos poleti dosegli dogovor o postopnem izplačilu delničarjev s prodajo 1,15-odstotnega deleža Sija in izvensodno poravnavo. nato le dosegli. Rusi oziroma družina Zubicki imajo v Siju trenutno skupaj 72,22-odstotni delež, po ceni 190,7319 evra za delnico, kolikor je plačal državi, pa je ta vreden okoli 137 milijonov evrov. Rusi so nato v posodobitev proizvodnje in nove proizvode vložili skoraj 400 milijonov evrov, še enkrat toliko pa naj bi vložili do 2025.

Gumarska dejavnost Save pristala v rokah Američanov in Čehov

Gumarska dejavnost nekdaj kranjske Save je končala v rokah ameriške multinacionalke Goodyear in češke gumarske skupin ČGS. Goodyearju je pretežni del kranjske tovarne avtomobilskih pnevmatik oz. celoten program avtomobilskih pnevmatik in izdelavo tehnično gumenih izdelkov prodala že leta 1997, takratna investicija ameriškega velikana pa je znašala 120 milijonov dolarjev in bila do tedaj sploh največja v državi. Nato je Goodyear za preostali del obeh programov odštel še 47,4 milijona evrov. Sava je nato v začetku 2013 preostalo dejavnost gumarstva, na čelu s kranjskim podjetjem Savatech, za 69,4 milijona evrov prodala češki ČGS. Goodyear je v tovarno v Kranju vložil že prek 200 milijonov evrov in podvojil proizvodnjo, nova vlaganja pa obljublja tudi češka skupina.

Edini slovenski ladjar z nemškim lastnikom

Edini slovenski ladjar Splošna plovba je v dveh fazah pristal v večinski lasi nemškega ladjarja Peter Döhle. Najprej sta Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad), potem ko je država pred tem 43,2-odstotni delež v podjetju na Sod prenesla neodplačno, nemški družbi prodala dobrih 29 odstotkov Splošne plovbe in za to iztržila 55,5 milijona evrov. Nato sta oba paradržavna sklada izkoristila prodajno opcijo in za malenkost nad 25 odstotkov ladjarja s sedežem v Portorožu iztržila še 60,7 milijona evrov. Računsko sodišče je sicer leta 2010 v reviziji ugotovilo, da država, Sod in Kad v prvi prodaji niso ravnali učinkovito. Še bolj se je zapletlo na relaciji med novim lastnikom in družbo Mercata, katere glavna naložba je dobrih 24 odstotkov Splošne plovbe. Mercata je decembra lani prav po ugovoru Döhleja na vodenje prisilne poravnave končala v stečaju. Nemški ladjar trdi, da je Mercata vrednost naložbe v Splošno plovbo napihnila, Mercata pa pravi, da se Döhle izogiba nakupu njenega deleža in skuša prek stečaja po zanje nepošteni ceni priti do njega.

Nad proizvodnjo Fructalovih sokov bdi srbski lastnik

Srbsko družinsko podjetje Nectar je prevzelo ajdovski Fructala, proizvajalca ikonskih sadnih sokov, znanih po celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Najprej je od prezadolžene skupine Pivovarne Laško, natančneje od Pivovarne Union, leta 2011 kupil 93,73 odstotka delnic Fructala in zanj plačal 35,3 milijone evrov, ob tem pa prevzel še za dobrih 13 milijonov evrov dolgov podjetja. Nato je postopno odkupoval še preostanek delnic in edini lastnik maja predlani. Za celotno podjetje je tako skupaj s prevzetimi dolgovi odštel blizu 51 milijonov evrov, pri financiranju prevzema pa mu je pomagala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Iz družbe od prevzema prihaja bolj malo informacij. Nectar sicer v Fructalu izvaja racionalizacijo poslovanja, ki vključuje tudi nekaj odpuščanj. Del proizvodnje je že preselil v Srbijo.

Francozi in Hrvati prišli do Ljubljanskih mlekarn

Ljubljanske mlekarne so od jeseni 2012 v lasti francoske skupine Lactalis. Ta se je oktobra 2012 za prevzem 50,3-odstotnega deleža v družbi dogovoril z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo, delež pa nato v začetku leta 2013 prenesel pod okrilje hrvaške družbe Dukat, ki je del skupine Lactalis. Vrednosti nakupa dobre polovice Ljubljanskih mlekarn niso razkrili, mediji pa so navajali številko nekaj manj kot 20 milijonov evrov. V skupini so takrat razkrili le, da je bila cena za delnico višja od ponudbe Mlekodela, Deželne banke Slovenije, Zadružne zveze Slovenije ter 33 zadrug, ki so v strahu pred tujci želeli prevzeti Ljubljanske mlekarne. Dukat je nato odkupil deleže ostalih delničarjev in iztisnil male, lastniški delež v Ljubljanskih mlekarnah pa tako povečal na 100 odstotkov.

To pa niso edini primeri tujih prevzemov slovenskih podjetij. Med ostalimi bolj znanimi so na primer še nakup Saturnusa s strani nemške korporacije Hella, škofjeloškega Terma s strani Knauf Insulation, Iskraemeca s strani egiptovskega El Sewedyja, Cementarne Trbovlje s strani multinacionalkeLafarge, Juteksa s strani belgijske družbe Beaulieu International, prevzem podjetja TKK Srpenica s strani prav tako belgijske družbe Soudal Holding in prodaja Litostroja Power češki Energo-pro.