V spomin na uredbo, ki je na sodišča prinesla slovenščino
Uslužbenci sodišč, pravobranilstva in državnih tožilstev danes že šestič obeležujejo dan pravosodja. Četrti november so v pravosodju izbrali v spomin na ta dan leta 1918, ko je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja, ki je slovenščino določila kot uradni jezik sodišč.

Uredba je bila objavljena v Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani, po njej pa so se sodbe začele razglašati v imenu zakona. Uredba predstavlja prvi pravni dokument na poti k samostojnosti slovenskega pravosodnega sistema, so sporočili z ministrstva za pravosodje in javno upravo. Vsebinsko je zajemala pravosodje v širšem smislu, torej ne le na sodišča, ampak tudi na tedanja državna pravdništva oziroma današnja državna tožilstva ter druge pravosodne organe.

Na vrhovnem sodišču posebna slovesnost
Ob dnevu pravosodja na vrhovnem sodišču v ponedeljek pripravljajo tudi slovesnost, na kateri bodo podelili najpomembnejša priznanja funkcionarjem in javnim uslužbencem v pravosodju, piše še v sporočilu omenjenega ministrstva.
Medalje za življenjsko delo in izjemne delovne uspehe sodnikom, državnim pravobranilcem ter javnim uslužbencem v pravosodju bodo podelili predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak ter minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Medalje za življenjsko delo državnim tožilcem bo podelil generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Še pred slovesnostjo na vrhovnem sodišču pa bo Fišer državnim tožilcem na vrhovnem državnem tožilstvu podelil še diplome za življenjsko delo na področju pravosodja. Javni uslužbenki državnega tožilstva pa bo diplomo za nadpovprečne delovne uspehe in prizadevanja podelil minister Gorenak.
Vir: Uredništvo, vir: STA



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.