V rebalansu manjka razvojna naravnanost

Poslanci ZL rebalansa ne bodo podprli, ker v njem ni pravične davčne reforme ter ni socialno in razvojno naravnan. "Vlada Mira Cerarja nam v teh časih ponuja reciklažo varčevalnega proračuna prejšnje vlade, a danes so okoliščine bistveno drugačne," je bil kritičen Luka Mesec (ZL), ki je prepričan, da ni nobenega izgovora več za vztrajanje pri varčevalnem proračunu.

Za socialen in razvojen proračun je najprej potrebna pravična porazdelitev bremen na strani prihodkov, je pojasnil Mesec. A obravnavani rebalans spet temelji na nepravični davčni politiki, je ugotovil. Vladi je očital, da znižuje primanjkljaj samo z rezanjem izdatkov in pravic, ničesar pa ni naredila na strani prihodkov. "Na strani prihodkov imamo rezerve, ki jih vlade nočejo izkoristiti, saj bi s tem posegle v privilegije kapitala in najpremožnejših," je poudaril.

SDS nad rebalansom močno razočarana

Za poslansko skupino SDS je predstavljeni rebalans veliko razočaranje. "Pričakovali smo bistveno več," je dejal Marko Pogačnik (SDS), ki v dokumentu ne najde niti enega ukrepa, ki bi pripomogel k izboljšanju gospodarskega položaja. "Iz rebalansa je jasno razvidno, da bo tudi ta vlada nadaljevala politiko svojih predhodnic, to je zadolževanje in nove davčne obremenitve," je dejal.

V SDS so tudi prepričani, da vlada v rebalansu ni realno ocenila niti prihodkov niti odhodkov državne blagajne. Od dohodnine denimo pričakuje kar 120 milijonov evrov več, se je začudil Pogačnik. Zaradi povečanja prilivov od trošarin za 50 milijonov evrov se je zbal, da bo vlada dodatno obremenjevala državljane, ob povečani postavki prihodkov od dividend pa vprašal, katera državna podjetja bodo talci državnega proračuna. "Rebalans bi lahko poimenovali gasilska akcija vlade Mira Cerarja," je povzel poslanec SDS.

Nsi: rebalans ne podpira gospodarstva

Rebalansa prav tako ne bodo podprli v NSi. Predlog ni razvojno naravnan in za spodbujanje gospodarstva ne namenja ustreznih sredstev, je pojasnil Jožef Horvat (NSi). Skrbi ga, ker vlada vanj ni vgradila niti enega ukrepa, ki bi spodbujal gospodarstvo oz. ga davčno ali administrativno razbremenil. Nasprotno, prihajajo novi ukrepi, ki bodo imeli po Horvatovih besedah negativne učinke na gospodarstvo, npr. davčne blagajne.

V ZaAB so nad rebalansom razočarani in zaskrbljeni. Odhodki se povečujejo, a kljub temu ni zagotovljenih dovolj sredstev za vse zakonske obveznosti, je pojasnila Alenka Bratušek (ZaAB). Za praktično vsa ministrstva je po njenih besedah predvidenega premalo denarja, da bi lahko izpolnila vse zakonske obveznosti, še posebej pa je izpostavila dejstvi, da policiji manjka sredstev za polovico leta, šolstvu pa za pomoč otrokom s posebnimi potrebami štiri milijone evrov.

V DeSUS zadovoljni

V DeSUS so zadovoljni, da je rebalans zelo investicijsko naravnan. Ravno dobri gospodarski pogoji so temelj za izplačevanje vseh vrst pravic, je dejal Uroš Prikl (DeSUS), ki zaradi obljube predsednika vlade Mira Cerarja, da bi se lahko pokojnine v letu 2016 po dolgem času ponovno uskladile, gleda na obravnavani dokument z optimizmom.

Zmeren optimizem preveva tudi poslance SD. "Prvič po nastopu javnofinančne krize imamo namreč oprijemljivo upanje, da se končuje obdobje nekega varčevalnega stampeda, vsiljenega s strani političnih elit," je dejal Matjaž Han (SD). V njegovi stranki so zadovoljni, da se z rebalansom ohranja doseženi standard socialne države ter izraža skrb za socialno najšibkejši del družbe, pozdravljajo pa tudi omejitve trošenja na nekaterih področjih - pri socialnih transferjih je to denimo povezano s padanjem števila upravičencev kot posledice očitnega izboljšanja gospodarskega okolja.

Rebalans rezultat najboljšega možnega kompromisa

"V danih razmerah gre za rezultat najboljšega možnega kompromisa," pa je rebalans podprla Simona Kustec Lipicer (SMC). Kot je ocenila, odgovarja pričakovanjem in potrebam po varovanju socialnih in ekonomskih interesov ljudi, podobno pa velja tudi pri odnosu države do podjetij. Poslance je pozvala, naj ga odgovorno potrdijo, če želijo "sanirati posledice nizov nedomišljenih in neuspešnih preteklih praks delovanja države in upravljanja z javnimi financami".

Poslanec madžarske narodne skupnosti Lazslo Göncz je rebalans glede na okoliščine označil za sprejemljiv, zato ga bosta podprla oba poslanca narodnosti.