V Portorožu o reformi trga dela

Na to, da nov zakon ni prinesel neke revolucije, a hkrati pomeni velik uspeh socialnih partnerjev, je opozoril predavatelj na ljubljanski fakulteti za upravo Zvone Vodovnik. Sprejeta zakonodaja po njegovem mnenju namreč prinaša "nove premike in kakovosti na področju prožnega urejanja delovnih razmerij".

V dosedanji zakonodaji sam sicer pogreša modernejši pristop h kompetencam posameznikov, saj da se premalo uporablja in upošteva spoznanja s področja upravljanja s človeškimi viri. "Zgodba številka ena", ki jo bodo sicer v prihodnosti morali razrešiti socialni partnerji, pa je po Vodovnikovem možnost oblikovanja odpravninskih skladov.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je ocenil, da vse obljube o povečani prožnosti niso bile izpolnjene, a je vendarle izrazil zadovoljstvo, da so po več letih s preostalimi socialnimi partnerji našli soglasje in po petih letih prizadevanj pristopili k podpisu sporazuma.

Obenem pa je Smole poudaril, da gre pri spremembi zakonodaje zgolj za prvi korak. "Mi ne pričakujemo, da bomo zopet čakali dve, tri vlade in pet, šest let, da se bo ta proces nadaljeval," je dodal.

Podobno kot Smole je tudi direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar poudaril, da je reforma trga dela proces, ki ga ni mogoče zamrzniti za npr. naslednjih deset let. Prav zaradi odlašanja je po njegovi oceni pri sprejemanju novega zakona na koncu zmanjkovalo časa, kar je onemogočilo širšo javno in strokovno razpravo.

Sicer pa je Pogačar prepričan, da je bil doseg konsenza okoli tega vprašanja tudi pomembno sporočilo mednarodnemu okolju, da se v Sloveniji lahko dogovorimo o pomembnih vprašanjih. V prihodnje bodo podrobno spremljali učinke nove zakonodaje, pri tem pa je Pogačar dodal, da bo veliko odvisno tudi od same interpretacije zakona.

Generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek pa je ugotavljal, da se daje z vsako novo reformo in povečanjem prožnosti delodajalcem v roke več orodij, s katerimi lahko enostransko posegajo v pogodbe o zaposlitvi. Konkretno je ocenil, da je prišlo do pozitivnih premikov na področju pogodb za nedoločen čas in agencijskega dela, da pa se hkrati uvajajo nove prekerne oblike dela. Tako bodo začasna dela za upokojence po njegovem prepričanju dodatno prispevala k segmentaciji trga dela.

Počivavšek je tudi poudaril, da so posamezni popravki dopustni, da pa ne morejo pristati na to, da bi bila reforma kontinuiran proces in da bi zakon spreminjali na vsakih par let.

Predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič pa je menila, da že dosedanja zakonodaja ni bila slaba, a so jo vsi "uspešno ignorirali". Tako so tudi zakonske spremembe po njenem mnenju predvsem posledica preteklih ravnanj, od zlorab instituta delovnega razmerja za določen čas dalje. Po njenem prepričanju je zdaj tako še prezgodaj za oceno, kaj je novi zakon prinesel, izpostavila pa je, da je zakonodaja vendarle tako napisana, da je vsi ne razumejo in je niti ne znajo uporabljati.

Kot je še navedla, pa se je pomembno zavedati, da je zakon o delovnih razmerjih v prvi vrsti namenjen zaščiti delavcev in ne zaščiti delodajalcev.