V pariškem Muzeju razstava del Van Gogha

Na ogled je več kot 50 eksponatov, od tega 46 slik. Razstava bo odprta do 6. julija, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Nizozemski slikar Vincent Van Gogh (1853-1890) velja za predhodnika ekspresionizma in z neposrednim slikarskim izrazom za enega najpomembnejših utemeljiteljev modernega slikarstva.

Rodil se je v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1869 je začel delati za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami Goupil & Cie v Haagu. Tu je avgusta leta 1872 začel pisati pisma bratu Theu. Njuna korespondenca je potekala skoraj 18 let.

Nekaj let, ko je delal za omenjeno podjetje, je potoval med Haagom, Londonom in Parizom. V Londonu se je v muzejih in galerijah navduševal nad realističnimi slikami s prizori iz kmečkega življenja Jean-Francois Milleta in Julesa Bretona. Postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na področju Belgije.

Leta 1880 se je odločil, da se bo posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, kot so denimo Jedci krompirja iz leta 1885. Leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. V Parizu se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell.

Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev.

Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v "rumeni hiši", kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je Van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V enem letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. V Arlesu je Van Gogh dokončno izoblikoval značilno žarečo paleto in ekspresionistično fakturo slike.

Maja 1890 pa se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Tam se je prepustil homeopatskemu zdravniku Paulu Gachetu, tudi ljubiteljskemu slikarju, v katerem je našel prijatelja. Umetnik je 27. julija odkorakal na pšenično polje, kjer se je ustrelil v prsni koš.