V EU dogovor o globalizacijskem skladu

Globalizacijski sklad je EU ustanovila konec leta 2006 za pomoč državam članicam ob velikih odpuščanjih delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. Ob izbruhu gospodarske krize ga je nekoliko prilagodila za pomoč delavcem, ki so izgubili službo zaradi krize.

EU v okviru tega sklada sedaj sofinancira 65 odstotkov sredstev, preostalo pa država članica sama. Slovenija je doslej sredstva iz tega sklada dobila enkrat, in sicer leta 2011, ko je prejela 2,2 milijona evrov v pomoč nekdanjim delavcem Mure.

Februarja so se voditelji članic dogovorili, da bo unija v prihodnjem večletnem finančnem okviru ta sklad še vedno financirala izven proračuna in da bo zanj na leto namenila največ 150 milijonov evrov.

Še vedno pa je bilo nekaj odprtih vprašanj, na primer kdo bo lahko koristil ta sredstva - ali jih bo torej mogoče uporabiti tudi v pomoč brezposelnim mladim.

Ministri so danes potrdili, da bo mogoče iz sklada financirati ukrepe na trgu dela z do 1,05 milijarde evrov v obdobju 2014-2020, ter podprli francosko-nemško pobudo, naj bo mogoče s sredstvi iz tega sklada pomagati tudi brezposelnim mladim.

"Slovenija je izpostavila, da želi čim višjo stopnjo sofinanciranja, 55 odstotkov ali več, ter da se sklad usmeri tudi v reševanje posledic krize in ne samo globalizacije. Podpiramo tudi vključitev mladih v ta sklad," je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Ministri so sicer danes dosegli načelni dogovor o evropskem globalizacijskem skladu, ki bo izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Niso pa uspeli doseči dogovora o skladu za pomoč najbolj ogroženim v uniji s hrano, oblačili in drugimi osnovnimi potrebščinami, ki naj bi nasledil in izboljšal obstoječi program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim, ki obstaja od leta 1987.

Čeprav so se voditelji članic februarja dogovorili, da bo za ta sklad v proračunu 2014-2020 na voljo 2,5 milijarde evrov, imajo nekatere članice še vedno zadržke glede njegovega delovanja in zavirajo dogovor.

Slovenija podpira ta sklad in izpostavlja, da je dogovor treba doseči, saj v času krize ljudje morajo imeti občutek, da jih Evropa ne pušča na cedilu, je poudarila ministrica Kopač Mrakova.