Za slovensko kmetijstvo najpomembnejše usmeritve za naslednja leta izhajajo iz nove skupne kmetijske politike. Katere so torej glavne novosti, ki slovenskega kmeta čakajo že prihodnje leto?
Pri neposrednih plačilih se bo leto 2015 začelo običajno, kmetje bodo oddali subvencijske vloge. Potem pa bodo dobili nazaj informativni izračun za leto 2019, ko se konča obdobje delne konvergence, in videli bodo, kakšna izplačila bodo imeli leta 2019. Kmetijski prostor se bo potem razdelil in ocenjujem, da bo do tretjine kmetij šlo v shemo za malo kmetijo, to je v poenostavljeno shemo, prek katere lahko kmetija dobi do 1250 evrov na leto. Shema omogoča kmetiji, da potem v naslednjih letih nima več opravka z državo. S Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije smo se dogovorili, da to shemo čimbolj predstavijo ljudem, ker predstavlja močno poenostavitev za kmetije. Če pa se kmetija kadarkoli razširi, se lahko premaknejo v normalno shemo.
Druga novost je proizvodna vezava. Za nekatere vrste proizvodnje, kjer ima država največji interes, uvajamo dodatno plačilo prek neposrednih plačil. Tu je proizvodna vezava na vrtnine, kjer bodo kmetje poleg osnovnega plačila dobili dodatnih 1200 evrov na hektar vrtnin. To je finančni vzvod, s katerim želimo kmetije prepričati v proizvodnjo vrtnin. S tem bomo omogočili razvoj tudi kmetijam, ki so manjše, je pa to tudi najbolj delovno intenzivna panoga, kar pomeni obenem investicijo v nova delovna mesta. Gremo tudi na proizvodno vezavo na strna žita, kjer izračuni kažejo, da bo dodatek 120 evrov na hektar. Tretja vezava je na proizvodnjo surovega mleka na gorsko-hribovskih kmetijah, kjer uvajamo pavšalni dodatek v višini 2,5 centa na liter. Dodatek bo tudi na pitano govedo.
Naslednje leto pa se uvajajo dodatki tudi za mladega kmeta, ki predstavljajo poleg osnovnega plačila plus 25 odstotkov za obdobje petih let. To so novosti prvega stebra, kjer pa 30 odstotkov denarja predstavlja ozelenitev kmetijstva, ki je za kmetijo obvezna. Pri programu razvoja podeželja, kjer imamo na voljo 1,1 milijarde evrov, vse kaže, da bo usklajen in podpisan z Brusljem do februarja.
Leto 2015 bo zaradi velikega števila razpisov naporno leto za kmetije, proizvajalce hrane in za svetovalce, vendar bo to okno treba izkoristiti, kajti dobri projekti bodo v sedemletki najlažje dobili denar v letu 2015.
Letos je treba na operativni ravni sprejeti manjkajoče uredbe in druge akte, da se pripravimo na 2015, večina uredb je pripravljenih, potekajo pogajanja z nevladnimi organizacijami. Kdaj bo vse to zaključeno?
Vsi akti še niso sprejeti, saj z nevladnimi organizacijami potekajo dodatna usklajevanja. Želeli bi se uskladiti do največje možne mere, bodo pa vsi potrebni akti usklajeni do novega leta.
V prvih tednih novega mandata so pred vami ukrepi zaradi stabilizacije slovenskega trga zaradi ruskega embarga. Pristojni organi pa bodo skušali preprečevati, da prihaja v Slovenijo hrana, ki je napačno označena in napačne kakovosti. Ste že zaznali kakšne kršitve pri uvozu sadja in perutninskega mesa?
Ker smo delovali preventivno, smo akcije objavili vnaprej, da kršitelje prepričamo, da sploh ne gredo v kršitve. Nepravilnosti do sedaj ni bilo zaznati. Ker je kriza tudi na področju svinjskega mesa, bomo tudi tu izvedli akcijske nadzore. Cene večine kmetijskih produktov trenutno padajo, kar skušajo nekateri tudi izkoristiti. Najbolje se to vidi na področju prašičjega mesa, kjer so viški v Evropi, pa niso nastali zaradi ruskega embarga. Zlasti trgovci skušajo sedaj zniževati ceno tega mesa tudi za 40 odstotkov in več. Tako ravnanje lahko uničuje proizvajalce hrane in je daleč od družbene odgovornosti.
Pri prašičereji bomo uvedli nekatere dodatne ukrepe. Pripravili bomo pravno podlago za uvedbo masnih bilanc. Potrošnik namreč zahteva sledljivost vse do računa. Če namensko kupi slovensko prašičje meso, želi to videti tudi na računu. Masne bilance pa omogočajo tudi izrazito natančno kontrolo. Zaradi krize se lahko pojavijo težave z napačnim etiketiranjem, zato bomo tu izvedli dodaten nadzor.
Se obeta tudi krepitev ponudbe slovenske prašičereje?
Slovenska prašičereja ima več težav. Večina potrošnikov razume svinjsko meso kot generično in so manj pozorni na poreklo kot pri drugih vrstah hrane. Ko pa imajo tujci viške, na svojem primarnem trgu ceno obdržijo, viške pa po relativno nizkih cenah prodajo pri nas. Pri majhnem slovenskem trgu je dovolj en velik tovornjak nečesa, da destabilizira celoten sektor. Proti temu se borimo z večanjem lojalnosti, ki raste.
Zelo poudarjate promocijo slovenske hrane, ki naj bi vzpodbudila tudi boljšo prehransko samooskrbo. Katere bodo glavne smeri ukrepanja, da občutno izboljšamo položaj na tem področju?
Prvi ukrep je promocija - krizna, generična in promocija izbrane kakovosti. Neprenehoma je treba paziti tudi na pravičnost v celotni prehranski verigi, potreben je resen nadzor nad plačilnimi roki. Kmalu bomo dobili tudi varuha pravičnih odnosov v prehranski verigi, skladno z zakonom pa bomo tudi ukrepali. Pomembno je vlaganje v proizvodnjo ter vzdrževanje likvidnosti kmetijskega prostora.
Še dolgo bo potekala sanacija po žledolomu. Kateri so dodatni dolgoročni ukrepi ministrstva poleg dodatnih dveh milijonov iz državnega proračuna ter 20 milijonov evrov evropskih sredstev?
Pred dnevi je bil imenovan državni sekretar, ki bo profesionalno pokrival to področje, njegova naloga bo urediti zadeve v gozdarstvu in tudi lovstvu. Največ se v javnosti govori o koncesijah v državnih gozdovih, tu verjamem, da bomo našli pravično rešitev, ki bo koristna za deležnike ter bo moderna, da bo imela država maksimalni učinek. Treba se je zavedati, da je kar 80 odstotkov gozda zasebnega. Dodatno se bomo osredotočili prav na zasebni gozd, tu imam v mislih predvsem investicije in povezovanje s pomočjo države.
Pričakovanja do gozdarskega prostora so velika, tega se zavedam. Ponosen sem na to, kar je naredila stroka, izvajalci in lastniki. To, da se približujemo 50 odstotkom sanacije iglavcev, je za strokovnjake uspeh. Tudi v sosednjih državah, kjer so imeli podobne katastrofe, je sanacija trajala okrog deset let.
Kako prepričati zasebne lastnike v združevanje?
Tudi sami si zastavljamo to vprašanje. Zavedamo se, da je lastnina sveta, tu si želim predvsem motivacije, povečati moramo trg. Pomembno je, da nadaljujemo z gradnjo centrov primarne obdelave, če jih bomo imeli od sedem do 11, bomo ustvarili nabavni tok za pomembno količino slovenskega lesa. Tudi slovenska industrija se je odločila, da bo dodatno vladala v obnovljive vire energije iz gozda, kar je dobra informacija. Na tem področju je Petrol predstavil velike ambicije. Tudi nekatera gozdna gospodarstva vlagajo v žage ali v obnovo starih žag, tudi marsikateri investitor iz tujine razmišlja, da bi investiral v to panogo v Sloveniji. Do sedaj je bila težava velika razdrobljenost lastništva, prodaja zasebnega gozda pa se sedaj počasi bolje organizira. Tu računamo tudi na rast zadrug.
Pri spodbujanju gozdno-lesne panoge bo vaše ministrstvo sodelovalo z gospodarskim. Je že bilo kaj pogovorov v tej smeri z novim gospodarskim ministrom?
Na tem področju smo s prejšnjim gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo zelo dobro sodelovali, vendar je vlada ponovno zelo hitro padla. Dogovori med nama so ponovno obviseli. Veseli me, da je tudi novi minister človek iz prakse, sem pa počakal, da se spozna s sodelavci. Slovenski lesarji so naju oba sedaj povabili na sestanek, kjer bomo pogledali dogovore iz prejšnjega mandata in načrte za naprej.
Obljubili ste tudi zmanjševanje administrativnih bremen. Na katerem področju si ga lahko obetamo najprej in kakšno bo zmanjšanje?
V prejšnjem mandatu smo se tega lotili na področju okolja, uredili smo predvsem zakon o vodah in zakon o ohranjanju narave. Pri izvajanju skupne evropske politike nimamo bistvenega vpliva, je pa naša zasluga shema za malo kmetijo. Slovenija je bila tu prvoborec. Tu bomo tretjino kmetij zelo razbremenili administrativnega dela že z naslednjim letom.
Trenutno je v ospredju zakon o živinoreji, ki je izrazito administrativno zapleten in neučinkovit za izvajanje. Prilagodili ga bomo, bistveno skrajšali, uskladili s stroko in nevladnimi organizacijami. Potem pa gremo v pregled pravnih aktov, ki so v izvirni pristojnosti Slovenije. Pogosto slišimo pobude o tem, kako je kakšno področje urejeno v kakšni drugi državi, a treba je pogledati celovito ureditev. Pred nami je tudi prenova pavšalnega obdavčenja, torej katastrskega dohodka. Strokovna skupina našega in finančnega ministrstva je ugotovila, da je treba sedanji zakon nadgraditi oz. pripraviti novega. Skupina bo sedaj pogledala različne ureditve v drugih državah in v pol leta pripravila teze za nov zakon. Sedanji sistem deluje do konca 2016. Tu smo vrgli rokavico kmetijskemu prostoru, da naj bo že v začetku zraven pri pripravi zakona. Vendar je treba za to, kar se bo pripravilo, tudi prevzeti odgovornost.
Obeta se operativno izvajanje deklaracije zagotovimo.si hrano za jutri. Na kakšen način?
Hrane moramo proizvesti več. Najhitrejšo rast pričakujemo pri vrtninah pa tudi pri strnih žitih. Zagotoviti moramo tudi stabilnost mlečne proizvodnje. Slovenija nujno potrebuje dodatno internacionalizacijo. Prehranski prostor izvaja dovolj komunikacijskih akcij znotraj Slovenije, vendar moramo biti pri nekaterih proizvodnjah bolj ambiciozni, uspeti moramo tudi na tujih trgih. Trenutno ciljno podpiramo akcije internacionalizacije slovenskih vinarjev, kjer se že beležijo uspehi, vendar moramo biti ambiciozni tudi drugje.
Na zaslišanju ste si zaželeli, da bi bili minister sedaj štiri leta.
Že tretjič sem minister za kmetijstvo, a če seštejem mesece nisem na tem mestu niti en mandat. Ne gre samo za kmetijski sektor, država enostavno več ne zmore vsako leto menjati vlade. Novi ljudje na ministrskih mestih se moramo ob vsakokratni menjavi vlade seznaniti z ministrstvi, vsak od njih ima svoje prioritete. Ravno ko so pripravljeni programi, zakoni, pa vlada ponovno pade. Tega praznega teka država ne zmore več. V dobrobit Slovenije želim imeti vlado, ki bo zdržala štiri leta.
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.