V Bazovici počastili spomin na štiri ustreljene junake

Tradicionalna slovesnost obuja spomin na primorske protifašiste in rodoljube, člane tajne organizacije Borba, Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša, ki so jih 6. septembra 1930 pri Bazovici ustrelili na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča.

Predsednik odbora za proslavo Milan Pahor je med drugim poudaril, da bi moral spomenik bazoviškim junakom postati spomenik državnega pomena ter da je treba doseči revizijo t.i. prvega tržaškega procesa, na katerem je bila četverica obsojena, in proglasiti junake za nedolžne. Dodal je, da se mora omogočiti tudi prost dostop do obeležja obsojencem t.i. drugega tržaškega procesa leta 1941, ki so bili usmrčeni na Opčinah na kraju, kjer je še danes strelišče. Italijanska država Slovencem to dolguje, je prepričan Pahor.

Z vstopom Slovenije v EU so državne meje izgubile trdoto in vrata sodelovanja so se po besedah ministrice Ljudmile Novak odprla vsem, ki v tem vidijo nove priložnosti in možnosti bolj kakovostnega in prijaznejšega sobivanja ter boljše medsebojne odnose med državama. Veseli jo, da se sodelovanje in medsebojno spoštovanje izboljšujeta.

Žal je na nekaterih območjih, predvsem v Reziji, tudi nekaj primerov nestrpnosti, ki pa ne smejo postati povod za nova zaostrovanja in poglabljanja razlik, saj ena sama iskra lahko zaneti velik požar, ki ga je težko pogasiti, je dejala Novakova. Glede različnih gledanj na iste dogodke pa je poudarila potrebo po času, da neodvisni zgodovinarji opravijo znanstveno delo in javnost njihova odkritja tudi sprejme brez čustvenih reakcij in sodb.

Komel pa je izpostavil, da Bazovica temelji na vrednotah svobodoljubnega človeka, zgodovinski proces novejšega oblikovanja Slovenije pa sloni na narodnoosvobodilnem boju in osamosvojitvenih procesih. Kot je opozoril, tako v Sloveniji kot v Italiji obstajajo sile, ki želijo izbrisati sledi slovenske NOB in italijanskega odporništva, ki oba naroda neposredno povezujeta z vseevropskim odporniškim gibanjem.

Govornik je poudaril tudi povezavo Bazovice z vprašanji o človekovih pravicah in solidarnosti, zato je Slovenijo pozval, naj reši vprašanje izbrisanih, Italijo pa, naj reši vprašanje podeljevanja državljanstva otrokom tujih priseljencev, ki so se rodili na italijanskem ozemlju.

Slovesnost je predstavljala vrhunec niza pobud v počastitev bazoviškim junakom, ki se bo v prihodnjih dneh nadaljeval. Tako bodo 20. septembra pri spomeniku na bazovski gmajni uprizorili predstavo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Kobarid 1938 (Kronika atentata). 29. septembra pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna akademija ob 85-letnici ustanovitve organizacije Tigr, na rektoratu Univerze v Ljubljani pa bodo odkrili spominsko ploščo.