Po presoji vrhovnega sodišča se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi do ključnih tožbenih navedb konkretno ni opredelilo, njegova pavšalna ocena, da je bil ves postopek pravilen in da zato do kršitve tožnikovih ustavnih pravic ni prišlo, pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.
Kot so na vrhovnem sodišču zapisali v sodbi, v obravnavanem primeru ni sporno to, ali je KPK pristojna za vodenje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, temveč ali je KPK z izdajo zaključnega poročila delovala v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili iz zakonodaje ter ali sta opravljen nadzor in izdan akt v skladu z zakonskimi določbami.
Do tega, ali in v katerih določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ima KPK pooblastilo, da sprejme, izda in objavi zaključno poročilo v obliki, z vsebino, na način ter po postopku, kot je to storila v tem primeru, kar je bistvo tožbe, pa se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo, temveč je na podlagi pavšalne ocene, da je bilo vse v skladu s 45. členom omenjenega zakona, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, pojasnjujejo v sodbi vrhovnega sodišča.
Podobno odločitev je sicer upravno sodišče sprejelo tudi v tožbi predsednika PS Zorana Jankovića zaradi istega poročila KPK. KPK je v tem poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, objavljenem 8. januarja lani, pri Janši in Jankoviću ugotovila kršitve protikorupcijske zakonodaje. Prav to poročilo je sprožilo vladno krizo in razpad Janševe koalicije. Nazadnje je DZ Janši izglasoval konstruktivno nezaupnico ter za predsednico vlade imenoval Alenko Bratušek. Janković, sicer tudi ljubljanski župan, se je zaradi tega za nekaj časa umaknil z vrha PS.
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.