Uprava Cimosa: Prisilna poravnava bolj tvegana od konverzije dolgov v kapital

"Odločitev upnikov je bila nepričakovana, saj si je družba z ostalimi deležniki prizadevala in uskladila vsebino dogovora glede finančnega prestrukturiranja ter bankam upnicam danes dostavila dokaze o izpolnitvi usklajenih pogojev za konverzijo in učinkovanje reprograma," so danes v sporočilu za javnost zapisali v upravi Cimosa.

Kot so spomnili, so ves čas stremeli k doseganju izvensodne rešitve s konverzijo dolgov v kapital in k reprogramiranju preostanka posojil v dolgoročno vzdržen dolg, in sicer tudi zato, ker so analize podjetja pokazale, da predstavlja prisilna poravnava bolj tvegano rešitev od konverzije in prestrukturiranja dolgov. Uprava je za to dobila tudi potrebno podporo dobaviteljev in kupcev, so navedli.

"Za upnike predstavlja prisilna poravnava zahtevno preizkušnjo, za podjetje pa velik izziv," so tudi poudarili v upravi in pristavili, da bo vodstvo Cimosa v postopku prisilne poravnave skladno s svojimi zakonskimi dolžnostmi in pristojnostmi izvajalcem nudilo vso potrebno podporo.

Ob tem so izrazili še upanje, da so banke upnice dobro pripravljene na uresničevanje scenarija prisilne poravnave.

Ključne upnice, ki zaležejo za 80 odstotkov obveznosti ene največjih slovenskih gospodarskih družb in med katerimi so poleg DUTB še Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, SID banka in Gorenjska banka, so se za prisilno poravnavo odločile, ker naj bi v zaključni fazi večmesečnih pogajanj postalo jasno, da njihovi predhodni pogoji ne bodo izpolnjeni.

Upnice so ocenile tudi, da s postopkom spremembe terjatev v kapital ne bi odpravili nobenih drugih težav kot zgolj problematike kapitalske neustreznosti Cimosa. S pretvorbo najmanj 112 milijonov evrov dolgov v kapital bi sicer lahko zagotovili solventnost Cimosa, ne pa tudi njegove likvidnosti in poslovnega prestrukturiranja, verjamejo.

Prepričane so, da bo v postopku prisilne poravnave mogoče Cimos bolj učinkovito prestrukturirati, vključno z ohranitvijo kupcev in delovnih mest.

Glavni cilj predlaganega postopka je po besedah izvršnega direktorja DUTB Janeza Škrubeja stabilizirati položaj družbe, rešiti težavo njene kapitalske neustreznosti in pripraviti trdno podlago za razvoj podjetja v prihodnosti.