UNIVERZO BO REŠIL DIALOG IN VEČ DENARJA: Krizne razmere, ki so presegle spopad »kdo ima prav«

Lani je Univerza na Primorskem iz javnih virov prejela 26 milijonov evrov, a ni zadoščalo niti za pokritje stroškov izvajanja javne službe. »Po izjavi ministrice se bodo sredstva povečala, kar pomeni, da bomo delovanje fakultete spravili na realno osnovno. Za delovanje obeh inštitutov bo potreba strukturna sprememba,« napoveduje aktualni rektor Marušič, in dodaja: »Če kdo zmore z manj sredstvi zaposlenim dati več, pomeni da je univerza nehala trošiti. Univerza ima dve kreditni liniji in več kot to ni mogoče.«

Pišot: notranje rezerve so dovolj velike     

Pišot, sicer direktor Znanstveno-raziskovalnega središča, je prepričan, da bi z ustrezno prerazporeditvijo lahko bolje financirali fakultete. Največji izziv vidi v rezervah pri pridobivanju evropskih sredstev. »Trdim, da so notranje rezerve dovolj velike,« poudarja Pišot.

Čeprav je varčevanje nepriljubljena beseda, tudi Biloslavo smatra, da je univerza pri porabi denarja lahko bolj učinkovita. »A ne bi rad podpiral, da učinkovitost postane pojem, s katerim se meri kakovost univerze. Smatram, da je sredstva, ki jih imamo na razpolago, nujno investirati v pedagoški in raziskovalni sistem. Potem bomo dosegli tudi ustrezno racionalnost,« je prepričan Biloslavo, sicer redni profesor s področja managementa.

Je na univerzi preveč zaposlenih?

Leta 2009 so bili prihodki univerze višji kot so danes, za plače so porabili manj kot milijon evrov. Lani je univerza porabila za plače 1,2 milijona evrov mesečno oziroma 18 milijonov evrov na letni ravni.

Pišot ocenjuje, da univerzo največ stane preveliko število zaposlenih v rektoratu. »Imamo veliko število strokovnih sodelavcev, ki vodijo pravno, kadrovsko, mednarodno strokovno službo, računovodstvo in cel kup pomočnikov z različnimi nazivi. Tu je kar nekaj rezerve. Poiskati bomo morali način, kako zagotoviti dovolj prostora mladim strokovnjakom,« razlaga Pišot.

»Govoriti o krčenju je neprimerno, temveč kaj lahko naredimo, da izboljšamo nove študijske programe. Potem se bo večina stvari razrešila. Smiselno je razmisliti, kako narediti preboj in ne krčiti, kar imamo,« je prepričan Biloslavo.

Marušič je z zmanjševanjem števila delovnih pogodb pričel pred letom dni, kot pravi, in od takrat jih je 40 manj.

Zaposlovanje sorodnikov in prijateljev

V javnosti so se pojavili očitki, da je Univerza na Primorskem podobna družinskemu podjetju. Marušič na očitke odgovarja, da je na univerzi poleg njega zaposlena še njegova nečakinja. Na Fakulteti za humanistične študije je zaposlena Biloslavova partnerka. Pravzaprav je bila tam zaposlena še preden sta se spoznala. Pišot je brat Lucije Čok, prve rektorice Univerze na Primorskem v letih 2003 do 2007. Na Znanstveno-raziskovalnem inštitutu sta ob njem zaposleni tudi njegova žena in nečakinja.

Kako privabiti študente?

V študijskem letu 2008/2009 je bilo na univerzo vpisanih 6784 študentov, zdaj jih je okrog 5.500. Število upada in bistveno vprašanje je, kaj narediti, da bo študentov več.

»Imamo nekaj, kar privlači študente, morje. A za študenta so najpomembnejši kakovosten študijski proces in kakovostni odnosi. Kar se tiče bivanjskih kapacitet, smo v primerjavi z drugimi krepko zamudili vlak. Zagotovili nismo nobene študentske postelje. Družine se danes bolj poglobljeno odločajo, kam in zakaj bo šel nekdo študirat,« opozarja Pišot.

Univerza na Primorskem je med prvimi pristopila k bolonjskemu sistemu. »Število študentov je odvisno tudi od možnosti zaposlitve. To jih motivira. Za to je treba ustvariti okolje. Tudi v tem je vloga univerze,« pravi Biloslavo.

Marušič je zagovornik anglosaškega sistema študija. Rešitev vidi v večjem številu tujih študentov.

Ena od za študente neugodnih razmer je nastanjenost pri zasebnikih, ki veliko stane

»Verjel sem, da sta projekta obeh kampusov rešitev za te težave. Skozi razgovore s študenti in lokalno skupnostjo pa sem videl, da se lahko problem rešuje tudi drugače. Zame je sprejemljivo oboje, rešitev v okviru kampusov ali rešitev v okviru mesta. Moramo pa pristopiti čim hitreje,« meni Biloslavo.

Marušič priznava, da je bil kampus Sonček nerealen projekt. Možnosti za rešitev problema študentskih postelj vidi v okviru kampusa Livade in znotraj mestnega jedra Koper.

»Nekaj rešitev sem našel v pogovorih z župani obalnih mest. Za pritlična in pol pritlična stanovanja so pripravljeni ponuditi garancije, kar je realna pot za zagotovitev bivanjskih možnosti,« pravi Pišot.

Za univerzo dragi sodni postopki

»Če zaključki sodb niso v prid univerze, pomeni da je nekaj narobe. Poraba sredstev je smotrna za pedagoški proces. Sem za to, da poiščemo rešitve znotraj hiše,« je odločen Biloslavo. Zagovornik dialoga in mnenja, da je takšne sodne prakse potrebno čim prej prekiniti, je tudi Pišot.

Marušič se brani, da se nihče od zaposlenih na univerzi ne želi ukvarjati s sodnimi zadevami. Zato je bila edina možnost, da je našel nekoga od zunaj. 300.000 evrov je v štirih letih z univerzo zaslužil odvetnik Velimir Cugmas. 50.000 evrov letos. 100.000 evrov za to, da je prisoten v vsakem trenutku za preverbo zadev na univerzi. »Glavna pravnica je šla na porodniški dopust, ko sem prevzel rektorstvo,« je povedal Marušič. Dodatnih 100.000 evrov je Cugmas zaslužil z zadevami iz obdobja preden je vodenje univerze prevzel Marušič in 100.000 evrov s tožbami zaposlenih do univerze.

Spori med vodstvom in Znanstveno-raziskovalnih središčem ter kriminalistične preiskave dajejo vtis kriznih razmer. Zato je Ciril Zlobec, častni doktor UP poudaril, da je dogajanje na univerzi že zdavnaj preseglo prestižni spopad, kdo ima prav.