Univerza na Primorskem želi to, kar ji pripada

Rektor UP Dragan Marušič

To je zakon, ki bo ključnega pomena za področje visokega šolstva v Sloveniji, je ob predstavitvi dejal minister Jernej Pikalo. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič, pa je prepričan, da je zakon kot tak neskladen z zakonom, ki opredeljuje sistem financiranja visokega šolstva.

Na UP študira 6,7 odstotka vseh slovenskih študentov, univerza pa od rednega financiranja prejme le 5,6 odstotka denarja. Ta razlika v denarju znaša 2,5 milijona evrov. "73. člen zakona o financiranju visokega šolstva pravi, da se univerza financira glede na število študentov, ki tukaj enostavno ni bilo upoštevano. Naša univerza bi po predlogu nove uredbe ostala podfinancirana. To pomeni, da bi lahko precej zabredli v rdeče številke," pravi Marušič, ki pa še vedno upa, da bodo apel na ministrstvu slišali in izravnali številke, da bo financiranje pravilno in pravično.

Sedanji predlog je past za UP 

"Sedanji predlog je past za UP, saj ne upošteva števila študentov in zato vzpostavlja nezakonito stanje," je še prepričan. Preračunano v odstotke to pomeni, da če UP prejeme 100 odstotkov za enega študenta, jih ljubljanska univerza, ki je tukaj najbolj favorizirana, prejme 124. Ali drugače: ljubljanska univerza za vsakega študenta v povprečju prejme 1746 evrov sredstev, primorska pa le 1405 evrov.

Seveda se izračuni delajo glede na posamezne fakultete, saj študiji različno stanejo, a tudi pri primerljivih fakultetah je jasno, da Ljubljana dobi veliko več. Fakulteta za management v Kopru tako prejme 1803 evrov na študenta, Ekonomska fakulteta v Ljubljani pa 2652 evrov. Razlike pa znašajo tudi do 3000 evrov na študenta, seveda v prid ljubljanski univerzi.

Proti takim izračunom tudi študenti

Študentska organizacija Univerze na Primorskem je tako že začela z zbiranjem podpisov, ki bodo služili kot apel ministrstvu. "Gre za neenakomerno financiranje. Ne strinjamo se s tem, zato smo začeli s peticijo, trenutno imamo nekaj manj kot 1000 podpisov. Delež, ki ga želimo iz skupne vreče, naj bo takšen, kot je število študentov. Če je država imela 22 milijonov evrov za stresne teste bank, naj najde tudi 2,5 milijona evrov, ki pripadajo UP. Naj dokaže, da res podpira t. i. družbo znanja, sicer bo to tipični primer centralizacije visokega šolstva," je dejal Seit Demiri, predsednik ŠOUP-a.

Zlepa ali zgrda

Tako Demiri kot tudi Marušič upata, da bodo apeli iz vrst univerze, študentov in vse strokovne javnosti ter oblasti na ministrstvu uslišane. Sicer bi lahko prišlo do krčenja nekaterih študijskih programov, sama univerza bi lahko zabredla v rdeče številke. "A ne bomo se ustavili zgolj pri apelu. Če država oziroma ministrstvo ne bo želelo vzpostaviti zakonitega stanja, bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, v tem primeru bi lahko o zadevi odločala sodišča," je še sklenil Marušič.