Tudi prihodnje leto največ prihrankov v javnem sektorju

Restriktivna politika plač v javnem sektorju

Dokument, ki ga je vlada poslala Evropski komisiji in partnericam v evrskem območju, vsebuje osnutek proračunskega načrta za letos in prihodnje leto, sloni pa na oceni gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta za letos napoveduje dvoodstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 1,6-odstotno. Nominalno naj bi se BDP v obeh letih okrepil za 2,2 odstotka.

Za leto 2015 pa vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi tako dosegla 2,8 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.

Dokument vsebuje tudi strategijo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja v skladu s predvideno dinamiko. A natančnih ukrepov še ne ponuja, saj jih mora vlada še opredeliti, o najpomembnejših pa se mora dogovoriti še z deležniki, med katerimi so najpomembnejši sindikati javnega sektorja. Dokončno naj bi bili vidni v predlogu rebalansa proračuna za 2015, ki je predviden za začetek leta.

Najpomembnejši ukrepi

Vlada tako navaja, da namerava primanjkljaj letos v predvidenih okvirjih z rebalansom ohraniti skozi racionalizacijo na področju investicij in materialnih stroškov ob upoštevanju trenutne realizacije. Prihodnje pa namerava znižanje primanjkljaj doseči z restriktivno politiko mase plač, racionalizacijo javnega sektorja in finančnih transferjev države ter z bolj ciljanimi izdatki za investicije.

Kot je nedavno povedal finančni minister Dušan Mramor, bi bilo treba odhodke prihodnje leto oklestiti za 754 milijonov evrov, da bi ohranili primanjkljaj v predvidenih okvirih in se izognili eksploziji primanjkljaja, do katerega bi prišlo, če ne bi ukrepali. Na strani prihodkov so predvidene le manjše prilagoditve, Mramor pa je že omenil, da naj bi te predstavljale okoli 100 milijonov evrov.

Kot je razbrati iz osnutka proračunskega načrta za 2015, je največji fiskalni napor v 2015 predviden na področju restriktivne politike plač v javnem sektorju, kjer naj bi ukrepi dosegli 0,94 odstotka BDP. Letos je bil ta napor pri 0,49 odstotka BDP.

Poleg ukrepov na področju javnega sektorja, tudi ukrepi socialnih transferjev

Ukrepom na področju javnih plač po višini fiskalnega napora sledijo ukrepi na področju socialnih transferjev (0,59 odstotka BDP), nato pa sledijo še ukrepi na področju investicij (0,53 odstotka BDP). Precej manj so težki ostali ukrepi, npr. racionalizacija vmesne potrošnje države in spremembe pri državnih subvencijah.

Bruselj ima zdaj do konca meseca čas, da proračunske dokumente oceni, v primeru resnih kršitev pa lahko države pozove tudi k popravkom proračunov. Še posebej strog je nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt stabilnosti in rasti.

Med temi državami je tudi Slovenija, ki mora primanjkljaj pod tri odstotke BDP spraviti v naslednjem letu. Evropska komisija sicer pri državah oceni tudi odločnost njihovega ukrepanja. Če je to dovolj korenito, jim tudi pogosto odobri podaljšanje obdobja za izpolnitev tega cilja, ko se pojavijo nepredvideni zunanji šoki ali izdatki.