TRUMP POPUSTIL PUTINU: Z izvršnim ukazom ustavil nove sankcije proti Rusiji

Trump je v petek, 16. oktobra, z izvršnim ukazom omogočil izvzetje iz izvajanja sankcij, omejitev in carin, predvidenih v zakonu, poimenovanem po pokojnem republikanskem senatorju Lindseyju Grahamu. Zakon je bil sprejet septembra, ameriški predsednik pa ga je podpisal 18. septembra.

Kot razlog za odločitev je navedel nacionalne interese Združenih držav Amerike. Pri tem je uporabil določbo zakona, ki predsedniku omogoča začasno opustitev predvidenih ukrepov.

Sankcije bi prizadele rusko gospodarstvo in največje kupce energentov

Zakon je predvideval obsežne gospodarske ukrepe proti Rusiji, s katerimi bi Washington dodatno omejil prihodke Moskve za financiranje vojne v Ukrajini.

Med drugim je ameriškemu predsedniku omogočal uvedbo do 100-odstotnih carin za pet največjih kupcev ruske nafte in zemeljskega plina, med katerimi sta tudi Kitajska in Indija.

Predvidene so bile tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, članom njegove vlade, ruskim oligarhom, bankam in drugim finančnim ustanovam.

Posebno pozornost je zakon namenjal tudi tako imenovani ruski floti v senci, mreži tankerjev, s katerimi Moskva prevaža nafto in se izogiba nekaterim zahodnim omejitvam.

Trumpova odločitev sicer ne pomeni odprave vseh že veljavnih ameriških sankcij proti Rusiji, temveč zadržanje izvajanja ukrepov, predvidenih z novim zakonom.

Dogovor s Putinom zaradi visokih cen goriva

Odločitev ameriškega predsednika prihaja po nedavnem dogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki predvideva sprostitev trgovanja z ruskim dizelskim gorivom v zameno za omilitev ameriških omejitev.

Trump želi s tem povečati razpoložljivost energentov na svetovnem trgu in ublažiti pritisk na cene goriva.

Te so se od februarja močno zvišale predvsem zaradi ameriško-izraelske vojne z Iranom, ki je povzročila dodatne motnje na energetskih trgih.

Odločitev sprožila kritike v ZDA in Evropi

Trumpov preobrat je sprožil kritike dela ameriškega kongresa, saj so zakonodajalci sankcije sprejeli z namenom povečanja gospodarskega pritiska na Rusijo in omejitve njenih možnosti za nadaljevanje vojne v Ukrajini.

Odločitev je dodatno zaostrila tudi odnose med Washingtonom in Kijevom. Ukrajina si namreč prizadeva za ohranitev in zaostritev mednarodnih sankcij, ki bi Moskvo prisilile k pogajanjem o končanju vojne.

Zadržke so izrazili tudi v Evropi, kjer se krepi zaskrbljenost, da bi ameriško popuščanje Rusiji lahko oslabilo skupna prizadevanja zahodnih držav za gospodarsko izolacijo Moskve.