TREBA JE SPREMENITI SVET: Plačujemo še za stare grehe

Vodja centra za biometeorologijo na biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj je na včerajšnjem dogodku v Mestnem muzeju Ljubljana poudarila, da so hitri podpisi pariškega podnebnega sporazuma s strani držav na eni strani spodbudni. "Vendar pa se bojim, da smo se zazibali v lažen občutek, da je že veliko storjenega. Zaenkrat imamo samo obljube na papirju, pa še te niso povsem zadostne," je opozorila.

"Niham med optimizmom in skrbjo, da problem podnebnih sprememb politika ter civilna družba jemljeta preveč zlahka," je opozorila klimatologinja.

"Države morajo narediti to, k čemur so se zavezale. Moramo pa se zavedati, da bo to res velik izziv," se je strinjal vodja raziskav pri francoski Komisiji za atomsko energijo Jean Jouzel. Kot je spomnil, so se države v pariškem podnebnem sporazumu zavezale omejiti dvig globalne temperature na največ 1,5 oziroma dve stopinji do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo. Vendar pa svet plačuje še za stare grehe - neizvajanje kjotskega protokola, sklepov iz Koebenhavna in tako naprej.

"Če želimo stvari izboljšati, moramo povečati ambicije in hotenja," je poudaril Jouzel. Govorca sta izpostavila predvsem tri ključne igralce: mlade, politike in medije. Za vse te skupine bo bistveno, da bodo dogajanje dobro poznale in razumele.

"Lahko soočamo mnenja o primernosti mini krila, ne pa o znanstvenih zadevah," je poudarila Kajfež Bogatajeva o vlogi medijev. "Ne moreš voditi države, parlamenta, mesta, če teh stvari ne poznaš," je dejala o politiki. Jouzel se je strinjal, da politiki pogosto govorijo to, kar želijo slišati volivci. "Potrebujemo odločevalce, ki bodo povedali resnico: treba je spremeniti svet," je poudaril.

Evropa s prstom kaže na Kitajsko

Mladi so tisti, ki morajo spreminjati stvari - ne le vsakdanje navade, ampak tudi globalne institucije, je izpostavila Kajfež Bogatajeva. "Ne verjamem več v slogan misli globalno, deluj lokalno. Tudi delovati je treba globalno," je poudarila.

Pri naslavljanju problema podnebnih sprememb je namreč Kajfež Bogatajeva izpostavila prepletenost globalnega sveta. Ko govorimo o omejevanju izpustov, se pogosto omejimo na lasten teritorij, kar pa danes ni več ustrezno. Evropa se tako izpostavlja kot zelena celina, ki zmanjšuje izpuste na svojem območju, medtem ko s prstom kaže na Kitajsko kot največjo onesnaževalko. "V globalni trgovini pa večinoma koristimo izdelke, ki so izdelani v državah v razvoju, in smo potrošniki teh dobrin," je spomnila.

Ne smemo se zanašati na nove tehnologije

Oba strokovnjaka sta menila tudi, da se pri reševanju problema podnebnih sprememb ne bi smeli zanašati na nove tehnologije, kot sta geoinženiring in kemično zapraševanja atmosfere. Ne vemo namreč, kakšne stranske učinke lahko tovrstne tehnologije prinesejo.

"Rešitve so znane, a morda ne prihajajo iz inženirstva, ampak družbenih ved," je poudarila Kajfež Bogatajeva. Spremeniti je treba družbeno ureditev in način življenja. Tako na primer govorimo o trajnostnem razvoju, a v naslednjem stavku omenjamo "zeleno rast", je izpostavila klimatologinja. "Planet ne raste," je opozorila in med rešitvami, ki so na dlani, izpostavila model krožnega gospodarstva in nove družbene ureditve.