TO NOČ NAS ČAKA SPREMEMBA: Spali bomo uro dlje, a telo lahko občuti posledice

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

S premikom ure se začenja obdobje krajših in hladnejših dni, slabšega vremena ter upada motivacije za gibanje, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem so pojasnili, da se s spremembo ure spremeni tudi razmerje med telesno dejavnostjo, sedentarnim vedenjem in spanjem, ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje posameznika.

Kako ostati aktivni tudi v hladnejših dneh?

Na NIJZ priporočajo, da ob prehodu na zimski čas jutranjo svetlobo izkoristimo za aktiven začetek dneva, pred nižjimi temperaturami pa se zaščitimo z ustreznimi toplimi oblačili. Ob deževnih in zelo mrzlih dneh svetujejo, da tek ali sprehod nadomestimo z gibanjem v zaprtih prostorih.

Poudarjajo tudi, da redna vadba v hladnem okolju izboljšuje delovanje imunskega sistema in s tem zmanjšuje možnost okužb z nalezljivimi boleznimi. Hladno vreme med vadbo telo prisili k intenzivnejšemu delu, kar krepi srčno-žilno zdravje.

Na NIJZ opozarjajo še na naravni antidepresivni učinek telesne dejavnosti, saj se med gibanjem poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina. To izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije.

Premikanje ure v Sloveniji že od leta 1983

V Sloveniji smo urine kazalce začeli premikati leta 1983, in sicer z namenom varčevanja z energijo. Nasprotniki ukrepa opozarjajo, da premikanje ure negativno vpliva na biološko uro ljudi ter poslabšuje njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2021, pri čemer je odločitev o izbiri stalnega časa prepustila državam članicam. Ker te dogovora še niso dosegle, premikanje ure ostaja v veljavi.