To je prava resnica o Bermudskem trikotniku

Kritik Larry Kusche trdi, da so novinarji spremenili podatke, da bi zgodba zvenela bolj senzacionalistično, zato so incidente v t. i. Hudičevem trikotniku, ki so se sicer zgodili pod jasnimi okoliščinami, označili kot skrivnostne.

Izginotja ladij in letal na območju, ki se nahaja med Florido, Puerto Ricom in otokom Bermuda, so stoletja pripisovali višjim silam in paranormalnim pojavom.

Čeprav obstajajo dokazi in statistični podatki, ki kažejo na to, da število izginotij ni bistveno drugačno v primerjavi z drugimi območji v oceanu. Dejstvo je, da veliko okoliščin, ostaja nepojasnjenih, zaradi česar je Bermudski trikotnik postal Hudičev trikotnik.

Slab sloves se ga je prvič prijel v časih Krištofa Kolumba. Krištof je namreč 8. oktobra 1492 v svojem dnevniku pisal o čudnih navigacijah kompasa. Le nekaj dni za tem pa je opazil nenavadno svetlobo, ki je do te mere vznemirila člane posadke, da so zagrozili, da se bodo zaradi skrivnostnih okoliščin vrnili v Španijo.

Obalna straža ZDA je leta 1970 poskusila razložiti razloge izginotij. To namreč ni osamljeno območje, v katerem prihaja do magnetne variacije in odklona celo do 20 stopinj. Magnetna variacija je pojav, ki so ga kapitani ladij poznali in nikakor ni nekaj, kar bi lahko zmedlo izkušenega pomorščaka.

Čeprav so magnetna polja po svetu v stalnem gibanju, je Bermudski trikotnik v fazi mirovanja. Strokovnjaki so mnenja, da to vprašanje ni nič nenavadnega v primerjavi s katerim koli drugim krajem na Zemlji.

Legenda o Bermudskem trikotniku se je dejansko začela leta 1950, ko je Edward Van Winkle Jones napisal članek, ki ga je objavil v Associated Press. Jones je poročal o številnih incidentih, ki so bili povezani z izginotji ladij in letal v relativno kratkem času.

Kot dokaze je navedel pet ameriških bombnikov, ki so izginili 5. decembra 1945, dve potniški letali, katerih izginotje so prijavili 30. januarja 1947 in 17. januarja 1949 in skupno 135 izginulih oseb. Kot je dejal Jones, so "poniknili brez sledu."

Izraz "Bermudski trikotnik" je uvedel novinar Vincent H. Gaddis, ko je primer 1000 izginulih pojasnil z "vzorec čudnih dogodkov."

Po mnenju kritika Larryja Kuschea so številni avtorji pretiravali in spreminjali svoje statistične podatke, številnim primerom pa so prilepili etiketo "skrivnostno", čeprav so bili jasni kot beli dan. Očital jim je celo, da so nekateri incidenti navedeni na črni listi Bermudskega trikotnika, čeprav so se zgodili nekje drugje.