TIHOTAPLJENJE CIGARET: Od Črne Gore prek Luke Koper v Italijo

Da zgodba o kriminalni združbi Mila Djukanovića v slovenski javnosti ni bolj odmevala se morate seveda zahvaliti slovenskim medijem in njihovim lastnikom. O tem, da je to, kar sledi v  dosjeju, resnično, pa lahko preverite tudi sami v obtožnici, ki jo je sestavilo italijansko pravosodje (vmes so seveda Đukanovića iz obtožnice izpustili, saj naj bi imel "politično imuniteto"). Obtožnico najdete tukaj.

Za nelegalni transport cigaret (kasneje tudi droge, orožja in ljudi) prek evropskih držav je v Črni Gori skrbelo transportno podjetje Zetatrans a.d. (a.d. je okrajšava akcionarsko društvo, kar je ekvivalent slovenski delniški družbi, op. pis.), vendar ni bilo ekskluzivno v transportnih poslih, saj je po ugotovitvah italijanske policije in tožilstva del transporta do Italije šel prek Kopra in sicer tako, da je transport prevzelo transportno podjetje Danzas, ki je tedaj delovalo v Kopru. Kako je bilo to mogoče, je ravno tako smiselno kot vprašanje, kako je bilo mogoče, da se je pred leti odkrilo, da se vodilni italijanski mafijci dolga leta brez težav skrivali pred italijansko policijo na slovenskem Krasu in Obali.

Natovarjanje in pretovor tihotapljenih cigaret v Luki Koper? 

Torej imamo prvo novo dejstvo: v Kopru je bilo mogoče leta natovarjati in v Italijo transportirati pretihotapljene cigarete. To seveda nekako spominja na Kavčičeve zgodbe, ampak verjemite, da to ni še nič. Če ste kliknili na povezavo do italijanske obtožnice in se lotili natančnega branja, potem ste zagotovo opazili, da je med finančnimi institucijami in podjetji, ki so služile za gnezdenje, pranje in legalizacijo s kriminalom pridobljenega denarja, tudi sledeča banka:

V času Drnovškovega raja je državna banka NLB v svoji podružnici opravljala plačilni promet med italijanskimi in črnogorskimi kriminalci. In seveda, mi smo bili medtem tranzicijska zgodba o uspehu. Vam postaja morda bolj jasno, zakaj se nekaterih podjetij, v prvi vrsti državne NLB, ni moglo privatizirati?

Safti, Intereuropa in Andrej Lovšin 

Tisto, kar je pri vsem tem najbolj zanimivo, je to, da je LHB začela delovati kot banka, ki procesira mafijske transakcije. Marsikdo bi namreč pričakoval, da bo namesto računa pri LHB odprt račun pri Tržaški kreditni banki, ki jo je obvladoval Safti. Morda je bil pri tej tržaški banki račun celo odprt, ampak ta banka je dočakala svoj konec še predno je Đukanović končal s svojim poslovanjem. In ker se je Safti selil v goriško KB1909, NLB pa je to banko lastniško konsolidirala, je bila logična izbira, da se bo račun odprl na LHB. Koliko je bilo vplačano pri LHB na račun Zetatransa? Kot sledi iz obtožnice, samo med letoma 1999 in 2000 preko milijon ameriških dolarjev. Torej, "niso vedeli" je pravljica, medijska tišina pa jasen znak mafijske narave te države. Nasprotno pa o tem niso imeli težav poročati črnogorski mediji, denimo podgoriški Monitor. Zanimivo, kajne? Mimogrede, ali veste, kaj se je zgodilo z Zetatransom potem, ko so se posli končali? Kupila ga je Intereuropa. Kdo je bil takrat njen predsednik uprave? Andrej Lovšin. Bi vi kupili Zetatrans?

CELOTEN ČLANEK DOBITE NA POVEZAVI: PORTAL PLUS