Število podpornikov in nepodpornikov vlade skoraj izenačeno

Raziskave javnega mnenja kažejo vse manj izraženega zaupanja v parlament, politične stranke in sodstvo, podobna tendenca pa se širi tudi na širši družbeni prostor, kar se kaže tudi v odnosu do bank in evra, je ob predstavitvi junijske raziskave Politbarometer dejal Niko Toš iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij.

Po njegovih besedah je vladi Alenke Bratušek uspelo obrniti "trend razpadanja zaupanja", po več letih je namreč delež tistih, ki vlado podpirajo, skoraj dosegel delež tistih, ki je ne podpirajo.

Po podpori med strankami vodi SD, ki jo podpira 15 odstotkov vprašanih, z 11 odstotki ji sledi SDS. Stranka PS je v raziskavi zabeležila šestodstotno podporo in tako pristala na tretjem mestu med strankami. Na četrtem mestu je s štirimi odstotki stranka DeSUS, na petem s tremi odstotki DL, s po dvema odstotkoma pa sledita SLS in NSi. Med zunajparlamentarnimi strankami sta enoodstotno podporo prejeli stranki SNS in TRS, več kot polovica vprašanih pa je glede strank ostala neopredeljena.

Nekoliko drugačen rezultat je pri podpori tistih anketiranih, ki bi šli na volitve. Največ bi jih volilo SDS (18 odstotkov), sledi SD (17 odstotkov), na tretjem mestu bi pristal PS (sedem odstotkov). NSi in DeSUS bi prejela vsak po štiri odstotke glasov volivcev, DL tri odstotke, SLS in TRS pa po dva odstotka glasov volivcev.

Obenem več kot polovica vprašanih (54 odstotkov) nakazuje možnost podpore stranki, ki bi nastala iz vstajniškega gibanja in se na tržišču pojavila z jasno opredelitvijo za solidarno družbo in socialno državo, pojasnjuje Toš. Podpora vstajniškemu gibanju je po podatkih raziskave sicer v primerjavi z januarjem nekoliko upadla. Dobra tretjina vprašanih po njegovih navedbah tudi izreka zavzemanje za temeljito revolucionarno spremembo družbenih institucij in odnosov.

Medtem ko je po Toševih besedah v javnem mnenju izražena podpora referendumskim spremembam in vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, pa regulacija premoženjskih vprašanj, ki se kažejo skozi državni holding, slabo banko in prodajo državnega premoženja, nima javnomnenjske podpore.

V raziskavi so sodelujoče vprašali tudi, ali odobravajo odločitev sodišča v primeru Patria. 65 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno, 20 odstotkov jih odločitve ne odobrava, 15 odstotkov pa jih ni odgovorilo oziroma je odgovorilo z ne vem. Med tistimi, ki odločitve ne odobravajo, so po Toševih besedah predvsem podporniki SDS in NSi.

Anketirane so spraševali tudi o tem, ali je slovensko sodstvo z vodenjem postopkov v koruptivnih primerih zoper vidne politike in gospodarstvenike v zadnjem obdobju kaj prispevalo k zaupanju v pravno državo. S takšno tezo se strinja 37 odstotkov vprašanih. Da ni niti prispevalo niti zmanjšalo, meni 41 odstotkov anketiranih. Da pa se je s tem zmanjšalo zaupanje v pravno državo, pa jih meni 15 odstotkov.

Na področju raziskave, ki posega na splošne družbene razmere, podatki iz raziskave po Toševih besedah kažejo, da kljub prevladujoči zavesti o krizi ljudje še vedno izrekajo relativno zadovoljstvo z življenjskimi razmerami in pretežno osebno srečo.

Tokratno raziskavo Politbarometer je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij izvedel med 10. in 12. junijem, v njej je sodelovala 801 oseba.