ŠTEVILKE, KI DAJO MISLITI: V Sloveniji več umrlih kot rojenih

ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Največ porodov je bilo lani pri ženskah, starih od 25 do 34 let, ki so predstavljale 67 odstotkov vseh porodnic. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem ugotavljajo, da se že več let povečuje tudi delež porodnic, starih 40 let ali več.

Med živorojenimi otroki je bilo 98 odstotkov enojčkov in dva odstotka dvojčkov. Trojčkov ali četverčkov leta 2025 ni bilo.

Med živorojenimi otroki je bilo 52 odstotkov dečkov in 48 odstotkov deklic. Podobno razmerje so zabeležili v večini regij, izjemi sta bili zasavska in notranjsko-kraška regija, kjer se je rodilo več deklic. Največ otrok se je rodilo v osrednjeslovenski regiji, in sicer 4639, sledila je podravska z 2400 rojstvi. Najmanj otrok se je rodilo v zasavski regiji, kjer so jih našteli 432, in notranjsko-kraški, kjer se jih je rodilo 381.

V letu 2025 je umrlo 21.223 prebivalcev Slovenije, kar pomeni, da je vsak dan v povprečju umrlo 58 ljudi.

Starost prebivalcev Slovenije ob smrti se že več desetletij zvišuje. V primerjavi s predhodnim letom se je leta 2025 nekoliko povečala, in sicer za 0,1 odstotka. Ženske praviloma umirajo pri višji starosti kot moški. Ob smrti so bile ženske v povprečju stare 83,1 leta, moški pa 75,4 leta.

Največ prebivalcev je umrlo zaradi bolezni srca in ožilja oziroma bolezni obtočil ter rakavih obolenj oziroma neoplazem. Ti dve skupini bolezni sta skupaj predstavljali 68 odstotkov vseh vzrokov smrti. Vodilni vzroki smrti so pri obeh spolih podobni, nekoliko drugačen je le njihov vrstni red.

Najpogostejši vzroki smrti se razlikujejo tudi glede na starostno obdobje. V nižjih starostih največ ljudi umre zaradi stanj, ki izvirajo v perinatalnem obdobju, prirojenih deformacij ter poškodb in zastrupitev. V srednjem življenjskem obdobju so med najpogostejšimi vzroki rakava obolenja in duševne motnje, v višjih starostih pa predvsem bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja.