Statistika, ki nekaj pove: kako živimo na Obali?

Obala oziroma statistično gledano Obalno-kraška regija zagotovo izstopa od slovenskega povprečja. Edina regija, ki se z njo lahko kosa po kakovosti življenja je osrednjeslovenska.

Gospodarstvo kljub krizi med boljšimi

V regiji dosegamo skoraj 7 odstotkov višji BDP na prebivalca kot znaša ta na državni ravni. Višji od državnega povprečja so tudi osebni, tako bruto kot neto dohodki. Več je podjetij in več zaposlenih oseb, kot to kaže državno povprečje. Območje je glede na državno povprečje bolj poseljeno in tudi prirast prebivalstva je konstanten. Na 1000 ljudi se letno priseli skoraj pet ljudi, kar je največ v državi, nekatere regije, kot so Prekmurje in Koroška beležijo celo negativen trend selitev, se pravi, da več ljudi odhaja iz regije kot vanjo prihaja.

Obalno-kraška regija prednjači oziroma je v vrhu države tudi kar se tiče stopnje izobrazbe, ki je višja od državnega povprečja. 

Nismo povsod najboljši

Nismo pa v vsem pri vrhu, ponekod se uvrščamo v sam rep države oziroma smo od državnega povprečja bistveno slabši. Očitno na južnem Primorskem neradi beremo, saj smo glede na vpis v knjižnice in število izposojenih knjig predzadnja regija v državi. Težave imamo tudi z zdravjem, saj imamo najvišje število hospitaliziranih ljudi zaradi bolezni.

To je le nekaj kazalnikov, ki kaže na razvitost regij, čeprav bi bilo za natančno analizo podatke bistveno bolj razdelati. A dejstvo je, da ne glede na to, kako se počutimo na Obali, je to eno od področij v Sloveniji, ki zagotavlja še najvišji standard življenja.