Vodenje sem prevzela v luči, da popravim tisto, kar je ugotovil nadzor v letu 2011, in saniram stanje. Nadzora v letu 2011 sta ugotovila precej nepravilnosti. Nekaj jih je že staro vodstvo popravilo, nekaj se jih sploh ne da, ostalo je počakalo mene.
Ali ste lahko konkretni, katere stvari ste popravili, katerih se ne da in kaj vas še čaka?
Čaka nas še največji zalogaj: inšpekcija za javne uslužbence nam je naložila pripravo nove sistemizacije delovnih mest. Te naloge sem se lotila že takoj po novem letu in je sedaj v zaključni fazi. To je obsežna naloga, saj ima zavod veliko delavcev, veliko območnih enot, tudi centralna služba je zelo močna.
Sistemizacija je pripeljana do te faze, da jo potrdi svet zavoda, čeprav se je prejšnji teden zgodil preobrat, ker je nova ministrica preklicala soglasje k novi organizaciji. Sedaj bomo ali začeli pripravljati novo sistemizacijo ali ostali na starem.
Zakaj je ministrica preklicala soglasje?
Dejala je, da ni bila seznanjena, kako je potekala izmenjava podatkov in osnutka akta, saj je pred kratkim prevzela položaj. Soglasje bo podala, če bodo s sistemizacijo soglašali svet zavoda in sindikat.
Kakšne so možnosti, da bo sindikat to potrdil?
Ravno te dni poteka glasovanje v sindikalnih celicah. Dobivam signale, da so naklonjeni, saj so ugotavljali, da so bili nekateri zaposleni nagrajevani nepošteno. Šele sedaj se je pokazala slika, koliko je bilo svetniških delovnih mest ali svetovalcev direktorjev.
Torej bi lahko prišlo do nove sistemizacije?
Jaz si je zelo želim. Mislim, da v primeru, da to izpeljemo, ne bo potrebnega nobenega odpuščanja in to je pozitivno.
Torej nova sistemizacija ne vključuje tudi zniževanja števila zaposlenih, kot je bilo predvideno?
Nova sistemizacija je naravnana na znižanje števila zaposlenih, ki ga je lani določila vlada. S sistemizacijo in reorganizacijo bi dosegli, da ne bi bilo nobenega odpuščanja - reorganizirali bi službe, znižali število ravni vodenja in število vodij in tako prišli do zmanjšanja mase plač brez odpuščanja.
Kako je s 180 zaposlenimi, ki jih je prejšnje vodstvo po ugotovitvah nadzora neupravičeno prezaposlilo na višja delovna mesta?
To je del reorganizacije. S tem bomo delovna mesta uravnovesili skladno s kolektivno pogodbo. Kadrovski cilj za leto 2013 je 767 zaposlenih. Lahko pa ta cilj dosežemo z znižanjem mase plač.
Kako je z najemanjem odvetniških storitev in drugih zunanjih izvajalcev, kar se je tudi pokazalo za sporno?
Vse pogodbe z zunanjimi izvajalci so bile že lani pred mojim prihodom prekinjene, razen v dveh primerih, ki se zaključujeta v aprilu. Nato bomo vse izvajali sami, saj imamo za to usposobljene sodelavce.
Del negospodarnosti se je nanašal tudi na stroške usposabljanja.
Usposabljanja so in bodo, vendar ne tako draga. Usposabljanja potekajo v izobraževalnem centru, ki deluje v sklopu zavoda.
V okviru reorganizacije ste napovedali tudi spremembe, ki bi se odrazile v večji motivaciji in učinkovitosti zaposlenih.
To bi bil drugi korak, ko bi reorganizacijo in sistemizacijo izpeljali. V načrtu je krepitev uradov za delo in območnih služb, ker vidim, da smo tam potrebni glede na število brezposelnih.
Kako učinkovit je zavod pri svojem delovanju?
Na tistih delovnih mestih, kjer je sedaj pomanjkanje - na uradih za delo po Sloveniji - naše storitve niso dovolj ažurne ravno zato, ker je ljudi tam premalo.
Kako komentirate razmeroma pogoste kritike, da brezposelnim ne ponujate ustreznih izobraževanj, da jih ne obveščate ustrezno o tečajih in dejavnostih, da ne nadzorujete njihovih aktivnosti, h katerim so kot prejemniki nadomestila zavezani?
To so kritike iz javnosti. Mislim, da so nekatere zelo upravičene in tu je rdeča luč za zavod, da bo moral narediti za te osebe, za katere nas država plačuje, največ.
Ali ste se že sestali z novo ministrico za delo Anjo Kopač Mrak?
Z novo ministrico sem se že sestala, pogovor je bil konstruktiven, povedali smo, kje vidimo težave, kje moramo stopiti skupaj.
Se po prihodu nove ministrice poleg trenutnega preobrata pri sistemizaciji obetajo še kakšne druge spremembe v zvezi z delom zavoda?
Ministrica je na funkciji šele kratek čas, nič še ni napovedala, lahko pa, da ima kaj v mislih.
Kopač Mrakova je denimo že dejala, da bo v primeru ocene, da bi agencija za posredovanje dela, ki jo želi vzpostaviti zavod in ki ji je bil naklonjen tudi njen predhodnik, ponujala le slabše plačana delovna mesta, napovedala nasprotovanje uresničitvi tega načrta.
Ta agencija naj bi bila nadgradnja zavoda, a so z njo povezane prevelike administrativne ovire. Svet zavoda je ni ocenil kot dobro, zato sem za zdaj predlog za njeno ustanovitev umaknila tudi sama. Smo pa dobili oceno, da ne bi predstavljala kolizije interesov.
Glavna prioriteta nove ministrice je prav znižanje brezposelnosti. Kako se spopasti s to problematiko? Vemo, da so najbolj problematični mladi in starejši.
Prav temu vprašanju smo na pogovoru namenili največ časa. Ministrstvo naj bi letos z naslova evropskih sredstev in integralnega proračuna namenilo več sredstev za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja predvsem na področju mladih. Začne se tudi projekt zaposlovanje 50+ za starejše brezposelne.
Ali lahko kaj več poveste o programu za starejše?
To bo projekt, v okviru katerega bodo delodajalci dobili nadomestilo za vključitev starejšega delavca v delovni proces. Končni znesek še ni točno dogovorjen, bo pa program zaživel že v prihodnjem mesecu.
Kakšno je zanimanje za ukrepa usposabljanje na delovnem mestu in Zaposli.me, ki sta nadomestila za mlade iskalce dela zelo uspešen program Prvi izziv?
V prvem tromesečju letos smo iz teh dveh programov počrpali že 25 odstotkov sredstev. Ocenjujemo, da sta uspešna in da ju delodajalci s pridom uporabljajo.
Pred časom smo lahko brali, da delodajalci ukrep Zaposli.me zlorabljajo. Ali ste ta opozorila že preiskali?
Te stvari sproti ugotavljamo, sproti izvajamo ukrepe, ovadbe, opisujemo sume kaznivih dejanj in zahtevamo vrnitve teh sredstev. Letos smo prijavili že deset nepravilnosti.
Velik problem med brezposelnimi so družboslovci. Javna uprava jim je denimo zaprla vrata. Kako reševati njihov problem?
Poklici, ki niso tehnične narave, so trenutno bolj malo iskani. Javna uprava res zapira vrata, novih zaposlitev ne bo, saj jih zakon za uravnoteženje javnih financ ne dovoli, gospodarstvo pa vse te ponudbe brezposelnih ne more posrkati. To bo kar težko, a poudariti velja, da so družboslovci primerni tudi za delo v gospodarstvu.
Kot ste povedali, se pri aktivni politiki zaposlovanja obetajo nekatere spremembe. Kako uspešna je bila doslej? Očitki glede njene neučinkovitosti niso redki.
To se iz javnosti dejansko sliši, zato smo se z ministrico že dogovorili, da vpeljemo enoten program, ki bo zajel celotno populacijo. Na ta način ne bi bilo toliko razdrobljenosti, nevednosti, toliko dela za nas, izvajalce, in prosilce za ta sredstva.
Ampak trenutno so verjetno tudi določeni ukrepi, ki dobro primejo?
Takšen ukrep so javna dela. A ta se na žalost financirajo iz integralnega proračuna, kjer pa sredstev ni dovolj. Bo pa z rebalansom proračuna verjetno nekaj več sredstev namenjenih tudi za to.
Kaj konkretno naj naredi nekdo, ki izgubi delo? Kako naj v treh mesecih, če mu nato poteče pravica do nadomestila za brezposelnost, najde službo?
Po prijavi na zavod bo z našim svetovalcem naredil zaposlitveni načrt. Svetovalec mu ponudi izobraževanje v delavnicah, pomaga pa mu tudi pri iskanju dela na vseh ravneh.
Na zavodu sodelujemo pri projektu Eures, v okviru katerega si predvsem mladi lahko najdejo delo v bližnjih državah, Avstriji, Nemčiji, Italiji.
Torej mladim svetujete, da možnosti poiščejo tudi v tujini?
Svetujem jim tudi izobraževanje in iskanje zaposlitve znotraj države, kolikor je tu prostih delovnih mest. V prvih treh mesecih jih je bilo prijavljenih le 800 na mesec za celo Slovenijo, ta slika je zares žalostna.
Po drugi strani pa je problem Slovenije beg možganov.
Res je. Vendar je boljše sprejeti kakšno delo zunaj meja, kot doma ustvarjati marginalne skupine.
Kakšen trend nakazujejo podatki o registriranih brezposelnih v marcu?
Trend se umirja, število brezposelnih je nekoliko upadlo tudi v marcu, ko jih je bilo za dober odstotek manj kot februarja. Tako smo ob koncu marca imeli manj kot 123.000 brezposelnih in želimo si, da bi se to upadanje brezposelnosti nadaljevalo, predvsem zaradi večjega zaposlovanja.
Med tistimi, ki so šli iz naše evidence, je bilo marca kar dve tretjini zaposlitev - to je skoraj 30 odstotkov več kot februarja. Bližajo se spomladanski in poletni meseci, upamo, da bo vsaj malo oživitve v kmetijstvu, tudi v gradbeništvu, turizmu, zato računamo, da bo naša evidenca nekoliko manj polna.
Koliko je sicer po vaši oceni vseh brezposelnih, ki jih evidence ne zajamejo?
Registriranih brezposelnih je sedaj več kot 120.000. Če jim dodamo še oceno števila tistih, ki so anketno brezposelni, pa niso registrirani, takih naj bi bilo okrog 20.000, potem bi jih skupaj lahko bilo od 140.000 do 150.000.
Kako pa je z delom na črno? S številom tistih, ki prejemajo socialno pomoč, hkrati pa so zaposleni na črno?
To obstaja, če tega ne bi bilo, bi se fronte odprle kje drugje. Organi nadzora so prešibki, inšpektorjev za delo in tržnih inšpektorjev, ki to omejujejo, je premalo.
Tudi sami ste nekaj časa delali na inšpektoratu za delo, kako ocenjujete njegovo učinkovitost?
Inšpektorji delajo na podlagi prijav, ki jih je ogromno. Problem je, da inšpektorjev ni dovolj. Na dan lahko obiščeš tri, štiri delodajalce in to je že dovolj, da spišeš vse zapisnike, izvedeš ukrepe, prekrškovni postopek.
Država bi lahko sedaj, ko bo prišlo do reorganizacije carinske uprave, carinike vključila tudi v pomoč delovnim inšpektorjem.
Ali ni delo na črno pogosto tudi odgovor na to, da je nekdo, ki mu je potekla pravica do nadomestila za brezposelnost, prisiljen poprijeti za kakršnokoli delo? Kako to urediti?
Ne vem, kako odgovoriti na to. Denarno nadomestilo je takšno, kot ga je določil zakon. Mogoče bi bilo treba za vse vzpostaviti družbeno koristno delo, ki ga zdaj izvajamo le na področju kaznovalne politike. S tem bi preprečili, da bi brezposelni zakrneli.
Bi bilo to delo plačano?
Da, vendar ne toliko kot redno delovno razmerje. A vsaj toliko, da se aktivira iskalca in delodajalca.
Kakšen učinek bo po vašem mnenju imela reforma trga dela? Ali bo lahko povečala zaposlovanje? Pričakovanja so bila velika.
Sprememba zakona o urejanju trga dela na zaposlovanje ne more vplivati. Potrebna so nova delovna mesta. Zakon o delovnih razmerjih pa bi lahko vplival pozitivno v smislu, da bi se lahko delodajalci odločali, da ne bodo zaposlovali za določen čas, ker bodo morali plačevati določena sredstva, umirilo bi se lahko tudi veriženje pogodb za določen čas. Po drugi strani bodo lahko redno zaposlenega delavca, če ne bodo imeli dela zanj, hitreje odpustili.
Pojavili so se očitki o plagiatorstvu v vašem magistrskem delu (po pisanju časnika Dnevnik je 14 od 127 strani magistrskega dela, ki ga je leta 2004 na fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju zagovarjala Srdoč Majerjeva, mogoče skoraj v celoti prebrati tudi v seminarski nalogi treh študentk FDV iz leta 2002 in ta del naj ne bi bil ustrezno citiram, op. p.). Ali so že stekli postopki preverjanja na fakulteti?
Na fakulteti so postopki že stekli. Fakulteta je edina, ki bo dala odgovor, ali očitki v medijih držijo.
Ali boste, če se izkaže, da so v vaši magistrski nalogi nepravilnosti in vam bo fakulteta odvzela naziv, odstopili?
Glede tega zdaj ne morem dajati nobenih izjav. Kot rečeno, je treba najprej počakati na odločitev fakultete.
Sorodne vsebine:
"Na radiu bom delal do konca življenja"
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.