Sprejeli zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank

S tem, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank odvzela bankam slabe terjatve, bodo slednje očistile svoje bilance in bodo lahko začele s kreditiranjem gospodarstva, so poslanci koalicijskih strank pritrjevali predlogu vlade. Za sprejem zakona je glasovalo 47 navzočih na seji, devet jih je bilo proti.

Po drugi strani so poslanci SD dvomili, da bodo banke z očiščenjem bilanc res začele kreditirati slovenska podjetja. Banke bo treba še dokapitalizirati, sicer ne bodo mogle delati tistega, kar si vsi najbolj želimo - začeti kreditirati gospodarstvo, je v razpravi opozoril poslanec Matjaž Han (SD). "Kdaj bomo spremenili odnos bank do kreditojemalcev," je hotel vedeti tudi Srečko Meh (SD), ki je še opozoril, da se s tem zakonom rešuje vse slabe naložbe vseh bank v Sloveniji in ne le državnih bank.

Banke bodo v zameno za slabe terjatve prejele obveznice, za katere bo jamčila država. Zgornja meja teh poroštev je z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov.

S tem bo nastal javni dolg v maksimalni višini omenjenih štirih milijard evrov, ki pa bo - kot je danes dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec - le začasen. Družba za upravljanje terjatev bank bo namreč te terjatve prodajala. Prevzete terjatve se bodo tako sčasoma poplačale in v petih letih se bo javni dolg po njegovih besedah znižal nazaj na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev.

V primeru, da bodo Družbi za upravljanje terjatev bank po petih letih še ostale neunovčene terjatve, se bodo te prenesle na pravnega naslednika Slovenske odškodninske družbe, to je Slovenski državni holding, nad katerim sicer visi grožnja tako veta kot tudi referenduma.

Finančni minister Janez Šušteršič je potrdil, da bo Družba za upravljanje terjatev bank imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitalizacijo bank. Potrebe po dodatnem kapitalu je ocenil v višini od pol do ene milijarde evrov.